Pot vrnitve po nesreči (1)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / torek, 30. avgust 2022 / 08:37

Usoda je lahko zelo kruta in človeku pravzaprav v sekundi življenje obrne na glavo. To se je zgodilo tudi Katji Rakušček iz Žirov. Športnica v pravem pomenu besede. Vztrajna, polna pozitivne energije. Ko sem izvedela, da je bila prav ona nesrečna turna smučarka, ki je v začetku letošnjega februarja zdrsnila na pobočju Ratitovca, nisem mogla verjeti. Izkušena, pa se ji je kljub vsemu zgodilo. Pod kolenom ji je odtrgalo desno nogo, postala je invalidka. Z novo realnostjo se je soočila pogumno. Najslabše je, če človek obupa. Vsaka preizkušnja te naredi še močnejšega. Tako razmišlja tudi Katja. Pred kratkim sem jo poklicala in vprašala, ali bi bila svojo (pre)izkušnjo pripravljena deliti, tudi kot navdih in moč za vse tiste, ki se spopadajo s takšnimi ali drugačnimi težkimi preizkušnjami. Bila je za. Katja je športnica že od mladih nog. »Šport je bil vedno del mojega življenja. V otroških in mladostniških letih sem bila vsestranska športnica. Igrala sem nogomet s fanti, saj takrat še ni bilo ženskih ekip, košarko, odbojko, namizni tenis, tenis, smučala in tekla na smučeh. Zelo rada pa sem tudi tekla in kolesarila ter hodila v gore. V študentskih letih so me povsem navdušili alpinizem, plezanje in turno smučanje. Leta 1999 sem v perujskih Andih odsmučala težak spust s 6345 metrov visokega Chopicalquija. Potem sem se povsem posvetila družini in otrokom. Z možem Matjažem imava tri sinove. Cene je star 25 let, Nace 22 let in Bine 18 let. Pri treh otrocih, službi in gradnji hiše časa za šport ni bilo veliko. Tako je tek postal moj glavni šport, saj sem si zanj lahko izborila tisto prosto urico na dan. V hribe in na smučanje me je še vedno vleklo. Ko sem videla, da zelo hitro napredujem v teku, sem se resneje posvetila tekmovanjem. Tekla sem na gorskih tekih, polmaratonih in pri 41 letih pretekla tudi prvi klasičen maraton na cesti. Pri skoraj 45 letih sem v Rotterdamu dosegla svoj najboljši maratonski čas 3 ure in 7 minut. V devetih zaporednih maratonih na Ljubljanskem maratonu sem bila vedno na zmagovalnih stopničkah v svoji kategoriji,« je obujala spomine na svoje športne dosežke. Pred dobrimi desetimi leti je začela svoje znanje in izkušnje predajati tudi drugim, najprej mladim atletom (je vaditeljica atletike) in nato še rekreativnim tekačem. Dodatno se je usposobila še za kondicijsko trenerko in vaditeljico rekreacije odraslih. Ima svoje podjetje SportKa, kjer vodijo tekaške in funkcionalne vadbe za vse generacije. Skupaj s starejšim sinom vodita zasebni Športno vadbeni studio s fitnesom SportKa, kjer skrbijo za športno dejavnost in dobro počutje mnogih Žirovcev in drugih. »Zares sem uživala športno življenje in uspešno vodila svoj studio. Kljub vsem omejitvam v zadnjih dveh letih zaradi covida-19 nam je šlo dobro. Svoje delo opravljam z velikim veseljem in predanostjo in prepričana sem, da ljudje na mojih vadbah čutijo vso to pozitivno energijo in entuziazem,« je nekaj besed namenila temu delu življenja. V času covida-19 je ostala športno aktivna tudi sama in snovala nove cilje. (Se nadaljuje)