Breme sladkorne bolezni

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / torek, 10. november 2015 / 11:20

Sladkorna bolezen je v Sloveniji priznana kot prednostno zdravstveno področje, leta 2013 je imelo v Sloveniji sladkorno bolezen 163.800 odraslih oseb, kar je 10,3 odstotka odraslega prebivalstva. Veliko bolnikov je neodkritih. Pred bližnjim svetovnim dnevom sladkorne bolezni, 14. novembrom, je bil posvet o bremenu te bolezni kot izhodišče za iskanje sistemskih rešitev.

V letu 2013 letu je zaradi bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo, v Sloveniji umrlo 1486 odraslih, kar pomeni v povprečju več kot štiri smrti vsak dan. Po ocenah bo imelo leta 2035 sladkorno bolezen 12,5 odstotka prebivalstva v Sloveniji. Več kot 8,7 odstotka celotnega zdravstvenega proračuna v Sloveniji porabijo za sladkorno bolezen, povprečni letni strošek zdravstvene oskrbe pa znaša 1929 evrov na bolnika. Breme te bolezni seveda ni samo finančno. Psihosocialno breme ovira učinkovitejše zdravljenje v Evropi, saj kar 37 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo zaradi nje doživlja čustvene stiske, 17 odstotkov jih je navedlo verjetno depresijo. Pred bližnjim svetovnim dnem sladkorne bolezni, 14. novembrom, je potekal posvet na temo Sladkorna bolezen kot ekonomsko in družbeno breme ter sistemski ukrepi za upočasnitev njene rasti v organizaciji strokovne in neodvisne revije Medicina danes v sodelovanju s podjetjem Novo Nordisk in Zvezo društev diabetikov Slovenije.

Predavateljica z ljubljanske Ekonomske fakultete doc. dr. Petra Došenović Bonča je poudarila pomen študij in njihovega vpliva na odločevalsko politiko na področju zdravstva. Ena izmed redkih študij za Slovenijo, študija Morgan Stanley, napoveduje za 21,6 odstotka manjšo rast slovenskega BDP-ja do leta 2035 zaradi bremena sladkorne bolezni in debelosti. Bončeva je rezultate interpretirala kot izgubo 273 milijonov evrov letno oziroma do leta 2035 kar dveh letnih BDP-jev. Za ključno opredelitev stroškov, ki jih je mogoče odpraviti, se je po njenih besedah treba zanesti na presojo ekonomske upravičenosti, ki jo lahko bolje opredelimo prek ovrednotenja zunanjih učinkov bolezni, ki vplivajo na celotno družbo. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Ivan Eržen pa je opozoril, da je zaradi razporejanja stroškov med različne akterje (zdravstvena zavarovalnica, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) težko priti do sporazuma o širši strategiji reševanja finančnega bremena.

Največ amputiranih nog

Čeprav se trend debelosti pri odraslih počasi upočasnjuje, je Slovenija po podatkih OECD iz leta 2014 še vedno na četrtem mestu prevalence debelosti pri otrocih in mladostnikih. Debelost v otroštvu pa odločno vpliva na povečano tveganje za kasnejši nastanek sladkorne bolezni ter drugih kroničnih zapletov, je opozoril specialist pediater doc. dr. Primož Kotnik in poudaril pomen preventive, zgodnjega ukrepanja in predvsem pravilnih prehranskih vzorcev pri mladih. Pri ministrstvu za zdravje pripravljajo zdravstveno reformo z več ukrepi, tudi z obdavčitvijo sladkih pijač. Višja medicinska sestra Jana Klavs je pozvala k izobraževanju bolnikov ter njihovih najbližjih, pa tudi celotne družbe, saj se bolniki velikokrat počutijo diskriminirane in krive za svojo situacijo. Predsednica Diabetološkega združenja Slovenije dr. Jelka Zaletel je naštela probleme, s katerimi se srečujejo pri obravnavi sladkornih bolezni. Zaradi razlik v dostopnosti do zdravljenja in osveščanja po različnih regijah je delež bolnikov v geografsko oddaljenih področjih večji. Prav tako predstavlja problem dostopnost diabetologa in diabetoloških timov. Kot problematični se izpostavljajo še preprečevanje in zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni in problem diabetične noge. Zaletelova je dodala podatek, da Slovenija po podatkih OECD med 28. državami članicami EU zaradi sladkorne bolezni amputira največ nog. Pomanjkanje zdravnikov je velik problem, čeprav je dokazano, da večje število stalnih zdravnikov prispeva k izboljšanju zdravstvenega stanja populacije. Kot rešitev je predsednica koordinativne skupine nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni dr. Vesna Kerstin Petrič navedla možnost večjega izkoristka drugih profilov zdravstvenih delavcev, npr. medicinskih sester. Jana Klavs je potrdila, da lahko diplomirana medicinska sestra pri obravnavi sladkornega bolnika samostojno izvaja preventivne ukrepe, če si le lahko zagotovi ustrezno nadaljnje izobraževanje. Petra Došenović Bonča je okroglo mizo zaključila z apelom k prilagajanju ne le kroničnim boleznim, temveč staranju prebivalstva nasploh ter reorganizaciji procesa dela, kar bi pripeljalo do izboljšanja sistema na državni ravni.