Suša, svetovno nevarna

Kuge, lakote in vojske – reši nas, o gospod! To je prošnja, ki se v zgodovini človeštva kar naprej ponavlja. Ena od nevarnosti, ki lahko povzroči vse troje in ogrozi svetovni mir, so podnebne spremembe in med njimi zlasti suša …

Je suša še obvladljiva

Tehtno in zanimivo je pričevanje in razmišljanje, ki ga je o suši napisal Ibrahim Thiaw, izvršni sekretar pri Združenih narodih in skrbnik Konvencije ZN za boj proti dezertifikaciji. »Suša je morda res starodavna nadloga, a stanje postaja vedno slabše. Ni je regije ali države na svetu, na katero ne bi vplivala. Jug Evrope je v primežu hude suše, v Italiji najhujše v zadnjih 70 letih. Zadnji dve desetletji sta bili na zahodu Združenih držav Amerike najbolj sušni v 1200 letih. Čile se že 13. zaporedno leto spopada s sušo, v Monterreyu, tretjem največjem mestu v Mehiki, pa so morali omejiti porabo vode. Na Afriškem rogu, v Etiopiji, Keniji in Somaliji, že četrto leto zapored ni dežja, kar za ljudi, živino in ekosistem postaja nevzdržno. Zaradi pomanjkanja primerne prehrane otroci umirajo za boleznimi, ki bi jih sicer preboleli. V regiji je poginilo celo ogromno kamel, ki sicer preživijo dlje kot ljudje in druge živali. Vse to trpljenje v meni prebuja travmatične spomine na prvo srečanje s sušo, ki se je zgodilo v Mavretaniji. Star sem bil komaj 12 let, ko so vsa gospodinjstva v naši skupnosti izgubila vse – hrano, živino, sredstva za preživetje. Ker niso mogli več preživljati družin, so si mnogi odrasli vzeli življenje. Izkušnja je ostala, motivira me, da se trudim zagotavljati, da nobenemu otroku več ne bi bilo treba doživeti česa takšnega. Žal še vedno mnogo ljudi za zmeraj zaznamuje suša in še več jih bo. Projekcije znanstvenikov namreč kažejo, da bodo zaradi podnebnih sprememb sušna obdobja pogostejša in daljša, do leta 2050 naj bi suša prizadela tri od štirih ljudi na svetu. V vseh regijah postajajo območja bolj suha, in čeprav se znanstveniki še ne morejo zediniti, kje natančno bodo nastale najbolj sušne razmere, se strinjajo, da degradacija tal težavo le še poslabšuje. Še huje, šesto poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe opozarja, da se ne trudimo dovolj, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov in preprečili, da bi se razmere v prihodnjih desetletjih še poslabšale. Nedavni travmatični dogodki bi morali skupaj z zadnjimi strokovnimi projekcijami v nas vzbuditi občutek nujnosti ter spodbuditi ljudi k prizadevanju, da bi se v prihodnje lahko bolje spopadali s sušo. Suša je naravni pojav, a ni treba, da postane naravna katastrofa. Degradacijo tal lahko vsaj delno omejimo z boljšo rabo zemljišč in vode ter iniciativami za obnovo zemljišč in tal. V nedavnem poročilu sta Organizacija združenih narodov za hrano in kmetijstvo ter Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji omenili uspešne primere sistemov, ki so zmanjšali nevarnost suše na ranljivih območjih. V Braziliji, Etiopiji, Indiji in Tuniziji za zmanjšanje vplivov suše uporabljajo kombinacijo zbiranja vode in trajnostne uporabe zemljišč. Takšne prijeme bi lahko uporabile vse države, da bi ljudem omogočile dostop do vode. Velika pomanjkljivost trenutnega pristopa je, da bazira na sistemih posameznih držav, čeprav se suša ne ozira na politične meje. Ključno je proaktivno načrtovanje po različnih sektorjih znotraj držav, a brez mednarodnega sodelovanja bo vpliv, ki ga ima suša na okolje in življenje, prej ali slej dosegel tudi druge države. Pogosti stranski učinki so konflikti zaradi okrnjenih zalog vode, višje cene ali pomanjkanje hrane, gozdni požari, množičen pogin divjih in domačih živali, peščene nevihte, prisilne migracije in nemiri …« V nadaljevanju avtor predstavi še nekatere akcije proti suši, ki po svetu že potekajo, sklene pa spodbudno: »Skupaj lahko obvladamo posledice suše. A vsi voditelji, tudi lokalni, se bodo morali zavezati, da bodo storili vse potrebno za spopadanje s sušo, in to takoj.« (Vir: Delo, 3. 8. 2022)

Kaj je suša

Čeprav vsi vemo, kaj suša je, je dobro poznati njeno bolj natančno opredelitev. »Suša je izredno stanje v naravi, po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini … Glede na nastanek lahko govorimo o treh tipih suše: 1. meteorološke (vremenske) – če daljše obdobje ne dežuje; 2. kmetijske suše – če v določenem času pade premalo dežja za potrebe rasti rastlin; 3. hidrološke (vodostojne) – ko se rezerva vode v podtalnicah, jezerih in ledenikih zelo zmanjša …« (Vir: Wikipedija) Imamo torej vse tri.

Kuge, lakote in vojske …

To niso le besede, so metafore, prispodobe. Naša »kuga« je covid-19. »Lakote« je po svetu vse več dobesedno, in še več je bo, če Ukrajina ne bo mogla pridelovati in izvažati raznih žit. »Vojsko« doživljamo predvsem kot vojno v Ukrajini, ki se dogaja na meji jedrskega spopada. Stara prošnja je torej več kot aktualna.