V krizi še tri do štiri leta

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 22. november 2009 / 06:00

Prestrukturiranje bo potrebno praktično v vseh podjetjih, saj le redkim kriza resnično predstavlja prednost. Prav kriza nas bo prisilila k potrebnim spremembam.

Ljubljana – V torek sta Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje Manager pripravila zanimiv in nadvse aktualen posvet z okroglo mizo o prestrukturiranju podjetij v krizi. Na posvetu, ki ga je vodila Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, so nastopili prof. dr. Lojze Ude, ki je spregovoril o pravnih možnostih prestrukturiranja, mag. Andrew Rajapaske, direktor ITEO, o posebnostih insolvenčnega zakonika ZDA ter Nina Globočnik, vodja pravne službe GZS, o pravnih vidikih razreševanja presežnih delavcev. Alenka Avberšek je uvodoma poudarila, da gre za tematiko, ki se tiče praktično vseh podjetij, ki sta jih nelikvidnost in nekonkurenčnost pripeljala v stanje, da s svojim premoženjem ne morejo več poplačati svojih obveznosti. Po njenem mnenju je prestrukturiranje potrebno praktično v vseh podjetjih, saj le redkim kriza resnično predstavlja prednost, ki jo izkoriščajo v tržnih nišah, ki so jim bile pred krizo zaprte. Lojze Ude je ugotovil, da je minilo komaj leto, odkar je bil sprejet novi zakon o finančni reorganizaciji, pa je že zastarel, še preden je zaživel v praksi, Andrew Rajapaske pa opozoril na posebnost ameriške zakonodaje, ki ščiti dolžnika pred upniki, da podjetje preživi. Nina Globočnik je opozorila na dolgotrajnost postopkov razreševanja presežnih delavcev, ki mnogokrat onemogoča finančno reorganizacijo, še preden podjetje postane insolventno, in zaključila z mislijo, da naj pri zaposlovanju »varno prožnost zamenja prožna varnost«.

Posvetu je sledila pestra in živahna okrogla miza, na kateri so sodelovali dr. Dejan Verčič z agencije Pristop, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) mag. Boštjan Vasle, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Jože P. Damijan, predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc, profesor na Pravni fakulteti dr. Lojze Ude, generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič in predsednik uprave Cimosa Franc Krašovec. Dejan Verčič je opozoril, da potrebujemo vodje »z banko zaupanja«, ki zna prepričati okolje in zaposlene, Boštjan Vasle je napovedal za prihodnje leto rahlo rast, vendar se bo stanje na področju brezposelnosti še poslabševalo, s čimer se je strinjal tudi Jože P. Damijan z napovedjo, da bo kriza – da dosežemo raven iz let 2007, 2008, trajala približno tri do štiri leta, kriza brezposelnosti pa pet do šest let. Sindikalne zahteve po višjih plačah bodo po njegovem mnenju povzročile številne stečaje, vendar bo to prispevalo k hitrejšemu prestrukturiranju. Najbolj provokativen je bil na okrogli mizi Lojze Ude, ki meni, da lahko le kriza prispeva k temu, da se bodo dosegle spremembe, Samo Hribar Milič pa je opozoril na življenjsko izvozno odvisnost Slovenije, zato bodo pravi ukrepi le tisti, ki bodo podprli izvoznike. Marta Gorjup Brejc je opozorila, da je finančna konsolidacija predpogoj za prestrukturiranje, pri čemer je poleg zaupanja potreben natančen in predvsem dobro argumentiran načrt z oceno tveganj, velik pomen ima blagovna znamka, ki sloni na tradiciji in znanju, treba je spoštovati delo vseh zaposlenih in jih pridobiti za skupne cilje. Prestrukturiranje ni enkraten proces, nanj bi morali misliti vsak dan, je še dodala.