Po Južni Dalmaciji (3)

Četrta, predzadnja etapa našega kolesarjenja po Južni Dalmaciji je bila po otoku Lastovo. Zgodaj zjutraj smo iz Brne na Korčuli odpluli v zaliv Sveti Mihajlo (Lučica) na Lastovu. Ker je bil za popoldan napovedan za plovbo neugoden veter, smo bili za vrnitev na Korčulo dogovorjeni prej, kot smo načrtovali. Traso kolesarjenja smo zato nekoliko spremenili in skrajšali. Na prvem mestu je varnost – tudi na morju.

Večina je kolesarila do Skrivene Luke, kjer je eden najstarejših svetilnikov na Jadranu, in nazaj, štirje pa smo se podali na traso Sv. Mihajlo–Lastovo–Skrivena Luka–najvišji vrh Hum (417 m n. m.)–Ubli–Pasadur–Lastovo–Sv. Mihajlo (37 kilometrov, 850 višinskih metrov). Ceste so bile skorajda prazne, sem in tja si srečal kakšen avto ali kolesarja. Najzahtevnejši je bil vzpon po skalnati poti na Hum, kjer je tudi pristajališče za helikopterje. Opaziti je, da je bila na Lastovu v času Jugoslavije največja pomorska baza in prva obrambna linija. Dolga desetletja po drugi svetovni vojni je bil onemogočen normalen turistični razvoj. S Huma smo se spustili na drugo stran do Ublija – po asfaltni cesti, speljani tudi med mogočnimi skalami. Zanimiv je bil odsek iz Pasadurja proti Lastovu. Izbrali smo makadamsko cesto po gozdu. Nekaj posebnega je glavno in največje naselje Lastovo, ki leži na strmem pobočju. Od tam je sledil le še spust do Sv. Mihajla. Hitro na barko in še po dokaj mirnem morju nazaj v Brno na Korčulo, kjer smo spali drugo noč zapored. Naslednje jutro smo tam začeli zadnjo, peto etapo Brna–Karbuni–Blato–Prigradica–Vela Luka (59 kilometrov, 950 višinskih metrov). Dobršen del smo kolesarili po makadamskih poteh ob obali in občudovali krasne zalive, kristalno čisto morje in številne bolj ali manj luksuzne apartmaje. V Veli Luki smo se vkrcali na barko. Čakala nas je dolga vožnja nazaj do Makarske. Južna Dalmacija je vsekakor odlična za kolesarjenje. Prihodnje leto bo tamkajšnje ceste spoznavala tudi kolesarska ekipa Gorenjskega glasa.