Prešeren gosti Finžgarja

V Prešernovi hiši je na ogled razstava o življenju in delu pisatelja Frana Saleškega Finžgarja (1871-1962).

V dneh, ko se na različne načine spominjamo rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna, so v Gorenjskem muzeju posebno razstavo namenili Prešernovemu rojaku, pisatelju Franu Saleškemu Finžgarju, saj je letos minilo 45 let od njegove smrti. Rojen je bil v neposredni bližini Prešernove Vrbe, se izobraževal v Ljubljani, kjer je dokončal teološko fakulteto in imel novo mašo 5. avgusta 1894 na Brezjah. Kaplanoval je po različnih krajih, prvo službo župnika je opravljal v Želimljah, deset let v Sori, od 1918 do upokojitve pa je bil župnik v Ljubljani v Trnovem. Zaslužen pokoj je užival v svoji hiši, ki jo je zgradil ob Gradaščici in kjer je junija 1962 tudi umrl. Finžgar ima velike zasluge, da je Prešernova hiša v Vrbi postala spominski muzej, saj je bila zamisel in izpeljava o odkupu pesnikove rojstne hiše njegova (podobna ideja se je sicer porodila že mgsn. Tomu Zupanu mnogo prej), kasneje pa jo je vendarle izpeljal Finžgar v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Na tokratni razstavi, zasnovala jo je odlična poznavalka velikih slovenskih mojstrov peresa, ki prihajajo izpod Karavank, kustodinja Gorenjskega muzeja Beba Jenčič, Frana Saleškega Finžgarja predstavlja s knjižnimi izdajami njegovih del in z nekaterimi revijami, ki so prve objavljale pisateljeva dela. Razstavo dopolnjujejo nekateri njegovi osebni predmeti in pisma arhitekta Jožeta Plečnika Finžgarju, kar potrjuje njuno osebno prijateljstvo. Ko je bil Finžgar župnik v Trnovem, je bil namreč Plečnikov sosed. »Na ogled so tudi pisma, ki jih je kot bratranec pisal svoji sestrični Ivanki Mulej v Vrbo. V kleti pa smo razstavili tudi nekaj arheoloških predmetov kot dopolnilo njegovemu zgodovinskemu romanu Pod svobodnim soncem. Za ilustracijo njegovih del s kmečko in socialno tematiko je dodanih nekaj predmetov, ki so se tedaj uporabljala v naših kmečkih domovih,« razstavo pojasnjuje Beba Jenčič. Njegovo črtico Na petelina na razstavi nazorno prikaže razstavljeni petelin, ki ga je ustrelil prav Finžgar. »Naj opozorim še na pisateljev portret, delo akad. slikarja Iveta Šubica, srajco, ki jo je nosil Finžgar ob bombnem napadu na njegovo hišo v Trnovem 9. marca 1945 in Finžgarjevo posmrtno masko, delo akad. kiparja Marjana Keršiča Belača,« še dodaja Jenčičeva, ki je razstavo pripravila ob sodelovanju Osrednje knjižnice Kranj, Ivanke Sajovic, dr. Janeza Bogataja, KS Sora ter kustodiatov za arheologijo in etnologijo Gorenjskega muzeja, ki sta odstopila eksponate za razstavo.