Diamantna zakonca Frantar iz Poženika

Četrtega avgusta letos je minilo natanko šest desetletij, odkar sta si v cerkljanski farni cerkvi Marijinega vnebovzetja večno zvestobo obljubila Justina Bolka in Jože Frantar iz Poženika.

Obletnico poroke sta v družbi najbližjih praznovala v sredo s postavitvijo mlaja, v četrtek, 4. avgusta, na dan diamantne obletnice poroke, pa sta šla k maši na Brezje, potem pa na kavo in na sladoled, kot na poročni dan pred šestdesetimi leti.

Jože je bil rojen leta 1938 v Poženiku, žena Justina pa leta leta 1942 v Glinjah. Justina prihaja iz družine, kjer je bilo trinajst otrok, v Jožetovi družini pa jih je bilo sedem. Justina se je kasneje izučila za slaščičarko, Jože je bil vodovodar. Ona se je s kolesom vozila v službo, v restavracijo Brioni Kranj, Jože pa z motorjem na Vodovod Kranj. Vsako jutro sta se srečevala na poti, ko ji je Jože nekega dne, sedeč na motorju, ponudil ramo, za katero se je lahko prijela in jo je skupaj s kolesom peljal. Tako se je začela njuna zgodba. Stkala sta medsebojne vezi, prijateljstvo je potem preraslo v ljubezen in nato v zakonsko življenje. Kasneje sta bila oba do upokojitve zaposlena na Letališču Brnik. Vso svojo mladost sta bila delovna in skromna, kakršna sta še danes. Celih šestdeset let skupnega zakonskega življenja sta živela v dobrem in slabem, z roko v roki sta prehodila korak za korakom. Tako dolga pot skupnega zakonskega življenja ni dana vsakemu paru. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Mirko, Ivana in Mateja. Danes jima življenje lepša še osem vnukov in devet pravnukov.

Vedno sta se trudila, da bi bila vsem dobra vzornika za prihodnost, za popotnico za življenje. Njuno največje bogastvo je, da sta bila srečna s tistim, kar sta ustvarila, želita pa si, da bi bila zdrava še naprej. Justina Frantar še danes pripravi zelo dobro sladico in speče pecivo, če kdo pride na obisk. Zelo rada ima tudi balkonsko cvetje in urejen vrt, oba pa med drugim rada prebirata tudi Gorenjski glas. Obvladata pa tudi nekaj moderne tehnologije: s tablico v roki in tudi z internetom se prav dobro znajdeta. Ata Jože je tudi mojster kuhanja žganih pijač (brinovca, viskija ...) ter zbiratelj starega kmečkega orodja in starin.

Frantarjeva sta bila zadnjič skupaj na morju leta 1964, in sicer v Izoli. »Kakšen dan sta še šla na obisk v Izolo k atovemu bratu. In čeprav smo si otroci želeli, da bi vsaj prespala tam, sta jo vedno takoj 'primahala' domov,« še izvemo.