Vsi moramo biti feministi

»Okoloma je bil v otroštvu eden mojih najboljših prijateljev. Živel je v isti ulici kot jaz in kot kakšen starejši brat pazil name. Kadar mi je bil všeč kakšen fant, sem za mnenje vprašala Okoloma. Bil je zabaven in inteligenten, nosil je kavbojske škornje s špičastimi konicami. Decembra 2005 je Okoloma umrl v letalski nesreči na jugu Nigerije. Kako sem se počutila takrat, še vedno težko ubesedim. Okoloma je bil človek, s katerim sem se lahko prepirala, smejala in iskreno pogovarjala. Bil je tudi prvi, ki me je označil za feministko. Okrog štirinajst sem jih imela. Pri njem doma sva bila, prepirala sva se, pri čemer sva oba prekipevala od majavega znanja iz knjig, ki sva jih prebrala. Ne spominjam se, kaj točno je bila tema tiste razprave. Spomnim pa se, da me je Okoloma, ko sem nekaj utemeljevala in utemeljevala, pogledal in rekel: 'Feministka si, da veš.' Ni bilo mišljeno kot kompliment. To sem razbrala iz njegovega tona – iz enakega tona, s kakršnim bi človek rekel: 'Podpornica terorizma si.' Tedaj nisem vedela, kaj natanko pomeni beseda feministka. In nisem hotela, da bi Okoloma vedel, da ne vem. Tako sem to pač preslišala in ostala pri svojem. Sem se pa namenila to besedo poiskati v slovarju takoj, ko pridem domov. /…/ In ko sem pred toliko leti to besedo poiskala v slovarju, je pisalo: feminist: kdor verjame v družbeno, politično in ekonomsko enakost spolov. Moja prababica je bila, glede na zgodbe, ki sem jih slišala, feministka. Pobegnila je iz hiše moškega, s katerim se ni hotela poročiti, in se poročila z moškim, ki ga je izbrala sama. Kadar se ji je zdelo, da je prikrajšana za zemljo in možnost zato, ker je ženska, se je upirala, protestirala, spregovorila. Besede feministka ni poznala. A to še ne pomeni, da sama to ni bila. Več bi nas moralo to besedo zahtevati za svojo. Najboljši feminist, ki ga poznam, je moj brat Kene, ki je sicer prijazen, čeden in zelo možat mlad moški. Moja lastna definicija feminista je: to je moški ali ženska, ki pravi: res je, s spolom, kot ga poznamo danes, je nekaj narobe in to moramo popraviti, moramo ravnati bolje. Vsak od nas, tako ženske kot moški, mora ravnati bolje.« (str. 24, 41, 81)

Včasih je dobro prebrati kakšno knjigo, ki je izšla že pred leti, a je res dobra. Kakor ta esej slovite nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie (roj. 1977, foto na ovitku). Tudi če se ne strinjamo vsi s trditvijo v naslovu, se velja o tem pogovoriti. Ponekod je morda feminizma že preveč, v Nigeriji gotovo ne …