Kakšne davčne spremembe se nam obetajo

Na ministrstvu za finance so pripravili spremembe štirih davčnih zakonov, s katerimi naj bi odpravili nekatere zakonske rešitve, ki jih je uzakonila Janševa vlada, ter uveljavili rešitve, ki jih predvideva koalicijska pogodba, in rešitve za blažitev draginje in administrativno poenostavitev postopkov. Predlagane spremembe, ki naj bi predvidoma začele veljati prihodnje leto, so poslali v medresorsko usklajevanje, do 19. avgusta pa bodo tudi v javni obravnavi.

Pri zakonu o dohodnini na ministrstvu za finance predlagajo z letom 2023 zvišanje splošne olajšave z letošnjih 4500 na 5000 evrov, odpravljajo pa postopno zvišanje olajšave na 7500 evro do leta 2025. Skupni dohodek, do katerega rezidentu poleg splošne olajšave priznajo tudi dodatno splošno olajšavo, zvišujejo s 13.716,33 evra na 15.000 evrov. Uvajajo olajšavo za mlade: zavezancem do dopolnjenega 26. leta starosti znižujejo davčno osnovo iz dohodkov iz delovnega razmerja za tisoč evrov, zavezancem po dopolnjenem 26. letu starosti in do dopolnjenega 29. leta starosti pa za petsto evrov. Davčno stopnjo v najvišjem, petem dohodninskem razredu zvišujejo s sedanjih 45 na 50 odstotkov. Pri usklajevanju višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov odpravljajo avtomatično usklajevanje s koeficientom rasti življenjskih stroškov in uvajajo način usklajevanja, kakršen je veljal pred zadnjo novelo zakona o dohodnini. Pri plačilu za poslovno uspešnost ohranjajo višino neobdavčenega dela, to je 100 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Sloveniji, in odpravljajo možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka v višini 100 odstotkov povprečne plače delavca. Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem ohranjajo višino priznanih normiranih stroškov (10 odstotkov) in zvišujejo davčno stopnjo s 15 na 25 odstotkov.

Predlagane spremembe zakona o dohodnini naj bi prihodnje leto prinesle v državni proračun dodatih 70 milijonov evrov, leto kasneje 200 milijonov evrov in v letu 2025 dodatnih 170 milijonov evrov.