Ko nastaja FeNOMEN

Besedilo: Urška Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 8. avgust 2022 / 10:32

Na Jesenicah snujejo novi Slovenski železarski muzej, ki ga bodo uredili v Bucelleni-Ruardovi graščini na Stari Savi. Medtem ko obnova graščine še poteka, pa v Gornjesavskem muzeju Jesenice že pripravljajo predmete in vsebine, ki bodo na ogled. Nova stalna razstava bo nosila ime FeNOMEN.

Ime FeNOMEN združuje kemijski znak za železo in besedo nomen, kar v latinščini pomeni ime. Lahko bi rekli, da razstava že v imenu nosi železo ali drugače – »v imenu železa«.

Kot je povedal direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogačnik, vsebino za novo stalno razstavo FeNOMEN, ki jo bodo uredili v Slovenskem železarskem muzeju, ki bo zaživel v obnovljeni Bucelleni-Ruardovi graščini na Stari Savi, pripravljajo trije avtorji. To so dr. Marko Mugerli, ki pokriva področje zgodovine železarstva, Špela Smolej Milat, ki pokriva področje etnologije in bivanjske kulture fužinarjev, ter Aljaž Pogačnik, ki pokriva področje umetnostne zgodovine.

Rdeča nit bo železo

Od leta 1954 do leta 2018 je bila v graščini na ogled stalna razstava o zgodovini železarstva in rudarstva, poudarek je bil na delavskem gibanju, paleontološki zbirki in zbirki kamnin, občasno so pripravljali tudi druge razstave. Pred štirimi leti pa so graščino zaradi začetka celovite prenove, ki se je žal močno zavlekla, izpraznili, muzealci pa so se takoj lotili priprave vsebin za novi Slovenski železarski muzej, ki naj bi zaživel v prenovljenem objektu.

»Glavna rdeča nit stalne razstave bo seveda železo in njegov pomen za človeško družbo in industrializacijo. S pomočjo klasičnih in digitalnih igrifikacij ter neprecenljivih muzejskih predmetov bomo opisali tudi življenje v fužinarskih naseljih,« je povedal Aljaž Pogačnik.

Predstavljena bo zlata doba fužin v Sloveniji, poudarili bodo izume v času industrializacije, predstavili bodo tudi laboratorij Kranjske industrijske družbe, saj je bila osnova za razvoj železarske in jeklarske dejavnosti poznavanje kemijskih in fizikalnih lastnosti kovin.

»Okoli fužin so bila tudi rudišča in gospodarski gozdovi. Zato se bomo v tem segmentu razstave osredotočili tudi na način življenja gozdnih delavcev, oglarjev, rudarjev in tovornikov, ki so s samotežnimi sanmi, vozovi in tudi s pomočjo tovornih žičnic oskrbovali fužine,« je povedal direktor muzeja in soavtor razstave.

Na ogled tudi likovna dela

Razstava se bo v drugem delu osredotočila na družbeno življenje fužinarjev, to je lastnikov gospodarskih obratov za predelavo železove kovine.

»Razkrili bomo, da naši fužinarji niso bili zgolj gospodarstveniki. Na razstavi bomo predstavili številna umetnostnozgodovinska dela, ki jih hranimo in so nekoč krasila sobe fužinarskih graščin in cerkva. Različne politične, predvsem pa gospodarske in geografske okoliščine oziroma sama bližina Benetk so pripomogle, da so se znašla v rokah savskih fužinarjev likovna dela ne samo kranjskih, ampak tudi beneških umetnikov. Fužinarji so bili torej meceni kulturnim, znanstvenim in umetniškim ustvarjalcem, bili pa so tudi graditelji sakralnih objektov.«

Ambientalne predstavitve

V sklopu razstave bodo predstavljene tudi ambientalne predstavitve štirih prostorov v nadstropju graščine. Reprezentančno vlogo bo imela osrednja dvorana nad glavnim vhodom, ki bo razkrila prepletenost in simbiozo fužinarja med osebnim in družbenim, med delom in zasebnim.

Dragoceni muzejski predmeti so večinoma že pripravljeni za postavitev na razstavi, prav tako besedila za razstavne panoje, pripravljenih pa je tudi že tri četrtine digitalnih vsebin, je povedal Pogačnik.

»Delamo pa tudi na pripravi razstavnega kataloga, ki ga bomo v e-obliki izdali že letos, fizično, dopolnjenega z dodatnimi vsebinami, pa ob odprtju muzeja.«

Veliko pozornosti in časa pa že sedaj namenjajo tudi pripravi spremljevalnega programa k stalni razstavi. Tako na spletu že objavljajo prispevke oziroma filmčke o posameznih predmetih, ki bodo na ogled na razstavi, za katere si prizadevajo, da so zanimivi, poučni in hkrati zabavni.

»Ljudem želimo omogočiti odkrivati preteklost, da se bodo lahko učili za prihodnost,« ob tem pravi Aljaž Pogačnik.