Pesem pod Podnarjevo lipo

Po dveh letih je drugo julijsko nedeljo pod stoletno Podnarjevo lipo na Podnu (Bodental) pod Vrtačo, pri Slovenjem Plajberku v občini Borovlje spet odmevala pesem. Slovenski prosvetni društvi Vrtača iz Slovenjega Plajberka in Borovlje sta znova organizirali »petje na zelenem odru, pod košato lipo«, ki je postalo stalnica poletnega kulturnega utripa na južnem Koroškem. Številnemu občinstvu pred starodavno Podnarjevo gostilno so lepote slovenske pesmi pričarali mladi godci iz Slovenjega Plajberka pod vodstvom Hanzija Ogrisa, po domače Pavčevega, domači mladinski pevski zbor pod vodstvom Andreje Laussegger, tri pevske skupine iz domačega kraja pod vodstvom Kristjana Lausseggerja ter seveda Komorni zbor Slovenskega prosvetnega društva iz Borovelj pod vodstvom Romana Verdela. Kot gosta sta nastopila pevska skupina Mladi akcent iz Ledinc pri Baškem jezeru in moški pevski zbor Bilka iz Bilčovsa z drugega brega Drave. Za konec pevskega praznika so godci, pevke in pevci skupaj zapeli slovensko Lipo pod taktirko Kristijana Lausseggerja. Tokratno prepevanje pod lipo je bilo posvečeno spominu na prezgodaj umrlega učitelja, zborovodjo in domačega organista Mirka Lausseggerja, na častnega predsednika Slovenskega prosvetnega društva Borovlje Melhiorja Verdela in na pregon koroških Slovenk in Slovencev v nacistična taborišča pred 80 leti. Prihodnje leto nasvidenje, sta srečanje v imenu organizatorja sklenila Tatjana Kupper in Roman Verdel.

Zadnjo julijsko nedeljo je bil Slovenji Plajberk znova kraj za koroške Slovence in za Slovence iz sosednjih dežel pomembnega dogodka. Kmečka izobraževalna skupnost in Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic sta Plajberk izbrali za kraj tradicionalnega kmečkega praznika. Prav tu je bil leta 2002 organiziran prvi praznik, ki je prerasel v srečanje kmetic in kmetov iz petih dežel: Avstrije, Slovenije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Plajberški praznik je bil priložnost za resne pogovore in tudi za zabavo, z razstavo o kmečkem življenju v Karavankah pa tudi za pogled v preteklost. Pripravili sta jo dr. Herta Maurer Laussegger in Marinka Mader Tschertou.