Festivalsko prizorišče iz starih predmetov

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / / 20:25

Kamnik bo v prihodnjih avgustovskih dneh znova v znamenju festivala Kamfest, ki bo enega od svojih odrov tudi letos postavil v Kreativni četrti Barutana v nekdanji smodnišnici. Tam je v minulem tednu skupina mladih arhitektov in oblikovalcev ustvarjala festivalsko prizorišče in bodoči javni prostor, in to s starimi industrijskimi elementi.

Kamnik – Kamfest, ki bo letos potekal med 5. in 13. avgustom, bo imel v Kamniku tradicionalno več odrov in prizorišč, med drugim že tretje leto zapored tudi na območju nekdanje smodnišnice, v okolici obrata ključavničarstva, ki je – odkar je lani ta del območja odkupila Občina Kamnik – poimenovano Kreativna četrt Barutana. Gre za skorajda propadajočo stavbo s pripadajočim zemljiščem, eno od 102 na območju nekdanje smodnišnice, ki pa vztrajno dobiva novo vsebino, tudi po zaslugi mladih arhitektov in oblikovalcev, ki sodelujejo z Zavodom za kulturo Kamnik, ki Kreativno četrt Barutana upravlja, Mladinskim centrom Kotlovnica, Skupino Štajn in Kulturnim društvom Priden možic, ki je organizator festivala Kamfest.

Ustvarjajo javni prostor, prijazen ljudem

Minuli teden je od ponedeljka do petka tam pod mentorstvom neprofitnega urbanističnega studia Prostorož potekala arhitekturna delavnica Urbana akademija 2022. »Naše delovanje temelji na preizkušanju nekoliko drugačnega tipa urbanizma, saj pogosto s hitrimi posegi skušamo narediti javni prostor bolj prijazen ljudem. Veliko razmišljamo tudi o okoljskih dejavnikih, predvsem pa o tem, kako čim več ljudi povabiti v javni prostor in pokazati na druženje in druge rabe, na katere so ljudje mogoče že pozabili. Znanje, ki smo ga nabirali od leta 2004, ko je bil naš studio ustanovljen, smo želeli prenesti na mlajše generacije, ki jih zanima tudi delo v majhnih in srednje velikih mestih. Zato je nastala Urbana akademija, s katero smo mlade kamniške arhitekte podprli že leta 2020, in tako smo tudi letos objavili poziv in zbrali ekipo študentov, ki te dni aktivno dela v Kamniku,« nam je povedala vodja projektov v studiu Prostorož Zala Velkavrh, navdušena, da so mladi znova dobili priložnost, da projekte ustvarjajo aktivno – z lastnimi rokami, in to na območju industrijske dediščine, kar je v slovenskem prostoru redka priložnost. Letos so tako prizorišče na festivalsko dogajanje uredili že tretje leto.

Del zidu so odstranili

Projekt je v Kamniku minuli teden združil skupino šestnajst študentov različnih strok iz vse Slovenije, ki so bivali v Samostanu Mekinje, čez dan pa pod mentorstvom arhitektov Vesne Skubic, Jana Šimnovca, Maše Cvetko in gradbenega inženirja Urbana Kavke pilili ideje in ustvarjali festivalsko prizorišče in bodoči javni prostor. Primaren namen njihovega delovanja namreč je, da vse, kar naredijo, v samem prostoru tudi ostane, in to tudi po zaključku festivala. »V sklopu delavnice smo odstranili del zidu, ki je nekdanjo tovarno smodnika ločil od mesta, pri čemer smo obstoječe betonske bloke uporabili za stopnice. S tem prebojem smo naredili tudi fizično povezavo med institucijami, ki so vse pomemben tvornik kulture in kreativnosti v Kamniku: Domom kulture Kamnik, Mladinskim centrom Kotlovnica, KIKštarterjem in Kreativno četrtjo Barutana. Naša vizija je, da so vsi ti objekti povezani in pomemben del javnega življenja, Kamfest namreč še zdaleč ni edini uporabnik tega prostora. Ker pa želimo delati z materiali, ki so na voljo na lokaciji, v tem primeru z elementi industrijske dediščine, smo za klopi, prostore za druženje in drugo urbano opremo uporabili predmete in materiale, ki se nahajajo na sami lokaciji, denimo dele opaža, stare cevi, kalupe,« nam je povedal Urban Kavka, ki je ekipo študentov vodil pri urejanju prizorišča pri samem vhodu v Kreativno četrt Barutana.

Izjemen potencial industrijske dediščine

Mladi arhitekti bodo s Kreativno četrtjo Barutana sodelovali tudi v prihodnje, saj gre za edinstven primer dobre prakse sodelovanja med občino, kulturniki in mladimi. Objekt je sicer potreben temeljite prenove, h kateri bo morala pristopiti občina, a mladim idej že v tej fazi ne manjka. »Pri urejanju tega območja sodelujem že tretje leto in v tem sem se po zaslugi svojega mentorja Sinana Mihelčiča – ki mi je znal odpreti oči, da ima tudi mlad človek veliko moč pri urejanju prostora – zares našel. Prepričan sem, da na ta način tudi posameznik lahko zelo veliko naredi za lokalno skupnost, in pomembno je, da se mladi tega zavedajo. Stavba nekdanjega ključavničarstva obsega šeststo kvadratnih metrov v pritličju in še enkrat toliko podstrešja, ki je še povsem neizdelano, zato je možnosti za ustvarjanje tu res ogromno. Pomembno je tudi zavedanje, da gre za enega zadnjih objektov industrijske dediščine na tem območju, in prav je, da ga zaščitimo. Potencial je zares velik,« pa nam je med delovno akcijo povedal Jan Šimnovec, študent arhitekture iz Kamnika, ponosen, da takšni projekti potekajo v njegovem domačem mestu.