Gor, vsi gredo samo gor!

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. julij 2022 / 10:38

Razstava, ki bo vse poletje na ogled v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, ponuja zanimiv pogled v zgodovino planinstva in spodbuja
k odgovornemu obiskovanju gora.

Se še spomnite, kako smo pred desetletji hodili v hribe in od tam pošiljali razglednice, opremljene z žigi planinskih vrhov in postojank? Na tisto obdobje na razstavi, ki je to poletje na ogled v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, spominja žig, ki ga lahko odtisnete na letak razstave – ali kam drugam. Na njem tokrat ni imena planinskega doma ali vrha in njegove nadmorske višine, ampak ime majhne, privlačne in vsebinsko bogate razstave o planinstvu, ki sta jo pripravili Anja Poštrak in Barbara Kalan iz Gorenjskega muzeja: Gor, vsi gredo samo gor.

Razstava govori tem, zakaj sploh hodimo v hribe in zakaj so to počeli naši predniki, kako so se naši pogledi na gore spreminjali ter s kakšnim namenom so vrhove osvajali nekoč in s kakšnimi cilji to počnemo danes.

Morda pa se v stoletjih vendarle ni spremenilo tako zelo veliko, kot se nam včasih zdi?

Z vrha na vrh

Zanimiva je razglednica z zapisom o »hribohodcih«, ki hitijo s hriba na hrib, ne da bi pogledali levo ali desno, samo hitijo z vrha na vrh. Ali pa misel Frana Orožna, prvega predsednika Slovenskega planinskega društva, ki jo je zapisal že konec 19. (!) stoletja: »Čim manj ekološko prizadete gore so podlaga vsakega gorništva!« To poudarjata tudi avtorici razstave, katere namen je prav opozoriti na kulturo hoje v hribe, ki bi morala biti, še dodajata, mnogo več kot zgolj hitenje iz doline na vrh.

Nekoč so se gora bali

Gorski svet okoli Bohinja že od nekdaj privablja človeka. Kot lovca, nabiralca rude ali zdravilnih zelišč, pastirja ali oglarja, kot znanstvenika in ne nazadnje kot turista, pravita avtorici razstave. Ljudje so zmeraj hodili v gore, so se pa razlogi za to, da so se odpravili v hrib, spreminjali.

Nekoč so šli zaradi gospodarskih razlogov, zaradi preživetja, gore same pa jih niso čisto nič mikale, bali so se jih ... Verjeli so, da jih tam čakajo bele žene, zlatorog in druge nevarnosti, zato so ljudje najraje iz doline gledali v hribe. Ampak nuja je povzročila svoje: rudarjenje in lov sta bila prva razloga, ki sta može gnala v hribe, kasneje so se jima pridružili številni drugi, vse do današnje ideologije nabiranja metrov in sekund, ko ne pogledamo ne levo ne desno, ampak samo brzimo do cilja, še pojasnita.

Zatočišče za begunce iz mesta

»Vmes so pa različne druge postaje: od prvih pristopnikov na Triglav, vodniške pomoči, ideje o železnici na Triglav, visokogorskem smučišču in meteorološkem observatoriju do nesreč, pomembnih osebnosti, med katerimi izstopa Fran Orožen s pogledi, ki so bili veliko pred njegovim časom, in Klement Jug, začetnik organiziranega alpinizma pri nas, ki je bil zaslužen za prve prvenstvene smeri v Triglavski severni steni,« opisujeta poudarke razstave in opozorita še na zelo poveden sklop zabavnih razglednic Hinka Smrekarja, na katerih med drugim piše, da so gore zatočišče za begunce iz mesta.

Razstava bo na ogled do sredine septembra.