Dirka po Franciji

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 17. julij 2022 / 19:04

Pozornost svetovne športne javnosti je tudi julija 2022 osredotočena na Dirko po Franciji (Tour de France), ki velja za najbolj globalni vsakoletni športni dogodek na svetu. Katere so njene posebnosti?

Tour de France

V medijih spremljamo vsakodnevne poteke in izide dirke, tu pa si preberimo nekaj splošnega o njej. »Dirka po Franciji (francosko Tour de France) je najprestižnejša in najbolj znana cestna kolesarska dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh svetovnih vojn. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša med vsemi tremi tritedenskimi dirkami serije Grand Tour (drugi dve sta Giro d'Italia in Vuelta), v skupni dolžini skoraj 3.500 km. Oktobra 2012 je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) Američanu Lancu Armstrongu odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi dopinga in tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca. Dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi spremlja 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih tudi do pol milijona. Večjo gledanost imata le Svetovno prvenstvo v nogometu in Poletne olimpijske igre, ki sta na vsaka štiri leta. Ameriški dogodki, kot so Super Bowl, Stanleyjev pokal, finale lige NBA in World Series, pa nimajo globalnega občinstva.« (Vir: Wikipedija) Največje pozornosti na tej dirki so seveda deležni njeni zmagovalci, zlasti tisti, ki so to postali večkrat. Štirje so zmagali petkrat: Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain. Leta 2005 pa je, kot rečeno, Lance Armstrong postal prvi kolesar v zgodovini, ki je zmagal kar sedemkrat zapored, a so mu zaradi jemanja nedovoljenih poživil 22. oktobra 2012 odvzeli vse zmage. Leta 2020 je bil Tour v znamenju dve­h Slovencev. Zmagal je Tadej Pogačar, drugi je bil Primož Roglič. Večkrat se je že zgodilo, da je dirka s kakšno etapo potekala tudi v drugih državah. V zadnjih letih je Tour gostoval v Nemčiji, Belgiji, Italiji, Španiji, Švici, Luksemburgu, Veliki Britaniji, Irski in na Nizozemskem, letos se je začel na Danskem.

Alpe d'Huez

Na dirki po Franciji so odločilne njene gorske etape v Pirenejih in v Alpah. V Pirenejih je najbolj znan vzpon na gorski prelaz Tourmalet (2114 m n. m.), v Alpah pa slovita L'Alpe d'Huez (1850 m n. m.) in Galibier (2645 m n. m.). Alpe d'Huez je vključen tudi v letošnjo dirko, kot njena 12. etapa, 14. julija, na največji francoski državni praznik. Po čem slovi ta gorski kraj? »Alpe d'Huez je francosko alpsko zimskošportno središče. Nadmorska višina znaša 1850 m. L'Alpe-d'Huez je poznan predvsem kot cilj etap Toura, kolesarji so ga premagovali že 24-krat. Nekateri ga imenujejo tudi 'Gora Nizozemcev', saj so ti dobili 8 od prvih 14 etap, ki so se končale na njem, in so narod z največ zmagami. Še zdaj Nizozemci predstavljajo velik delež gledalcev tamkajšnjih vzponov. Klanec je dolg 13,8 km s povprečnim naklonom 7,9 odstotka, na njem je 21 serpentin. Najhitreje se je nanj vzpel Marco Pantani, ki je leta 1995 potreboval 36:50 minut. Med zmagovalci so še Bernard Hinault, Joop Zoetemelk, Fausto Coppi ...« (Wikipedija) Naj pripišem, da sem ta kraj spoznal tudi sam, kot smučar, dvakrat. Večkrat smo bili tudi v vaški gostilnici, v kateri se, sodeč po fotografijah, zbirajo navijači domorodci, prav zanimivo bi se jim bilo enkrat pridružiti tudi poleti. Ker ima večina Slovencev težavo z izgovarjavo imena tega kraja, naj pripišem, da se izgovori takole: Alpdiez. Črka h se v francoščini ne izgovarja, u, ki ji sledi, pa se izgovori kot nemški ü. Tu je bila nekoč planina vasi Huez, ki leži v dolini. Planini se po francosko reče »alpe«, zato Alpe d'Huez, planina »od Üeza« …

Zakaj kolesariti

V gornjem pisanju gre za tekmovalno oziroma profesionalno kolesarstvo. Zdaj pa še nekaj besed o kolesarstvu nasploh. Kolesarjenje je uporaba kolesa za prevoz, rekreacijo, vadbo ali šport. Kolesa so bila uvedena v 19. stoletju in zdaj jih je približno ena milijarda po vsem svetu. So glavno prevozno sredstvo v mnogih delih sveta, zlasti v gosto poseljenih evropskih mestih. Kolesarjenje velja za učinkovit način prevoza, ki je optimalen za kratke do zmerne razdalje. Kolesa nudijo številne možne prednosti v primerjavi z motornimi vozili, vključno s trajno telesno vadbo, lažjim parkiranjem … Povečani obseg kolesarjenja omogoča tudi manjšo porabo fosilnih goriv, manjšo onesnaženost zraka in hrupa, manjše emisije toplogrednih plinov in močno zmanjšane prometne zastoje. Poleg tega prinaša kolesarjenje tudi številne koristi za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da lahko kolesarjenje zmanjša tveganje za nastanek raka, bolezni srca, sladkorne bolezni … Se pravi bolezni, ki prevladujejo pri sedečem načinu življenja … Torej: vsi na kolo!