Tri sestre Arh iz Preddvora

Družina Arh iz Preddvora je ena tistih, pri katerih glasba po hiši odmeva tako rekoč ves dan. Oče Štefan je do obdobja epidemije igral tudi pri narodno-zabavnem ansamblu Maj, kot kaže, pa so muzikalnost po njem podedovale tudi hčerke Zala, Sara in Tinkara.

Tudi mama Darja igra pri tem pomembno vlogo, saj z veliko potrpežljivostjo sprejema svet, kjer se vse vrti okoli glasbe in petja. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da so vse hčerke zagrete folklornice, gasilke že od malega, obenem pa pojejo pri osnovnošolskem otroškem ter mladinskem pevskem zboru. Za pripadnost domačemu prostovoljnemu gasilskemu društvu je zagotovo zaslužna mama, se strinjajo, čeprav tudi na očeta dekleta ne pozabijo, saj je tudi sam član PGD Preddvor. »In je dober gasilec,« poudari najmlajša Tinkara, ki šteje dobrih osem let in je bila med vsemi tremi najbolj zgovorna. Zala je najstarejša – kmalu bo dopolnila trinajst let, Sara pa jih ima enajst.

Zakonca Arh sta oba zaposlena v prosveti. Oče Štefan je učitelj telovadbe, poleg tega pa je precej časa poučeval tudi diatonično harmoniko. Učil je tako v zasebnih glasbenih šolah kot tudi v Glasbeni šoli Kranj, hčerke pa pri petju včasih spremlja tudi na kitari. Odkar ni več član ansambla Maj, je del nakelske zasedbe Volkovi.

Kako se je vse skupaj začelo

Dekleta so pred dvema letoma triglasno odpela pesem Daj mi poljub, oče jih je posnel ter povprašal Matjaža Končana iz zasedbe Čuki, ali lahko posnetek objavijo na spletu. »Pesem je namreč njihova,« pojasni. Posnetek je postal viralen in je dosegel ogromno število ogledov. Od takrat so dekleta že nastopala na odru domačega kulturnega doma in tudi na šolskih proslavah. »Priložnostno jih kar povabijo,« ponosno pove oče ter spomni, da če ne bi sveta ustavila korona, bi bilo vabil in nastopov verjetno še več. Na tovrstnih nastopih največkrat prepevajo ljudske pesmi, blizu so jim tudi cerkvene popevke, doma pa po hiši odmevajo sodobni napevi. Mama Darja se pošali, da radio lahko ugasneš, tu pa gumba ni ... »Vedno slišiš katero, ki v kakem koncu hiše poje,« jo dopolni soprog.

Dekleta uživajo v glasbi

Sara in Tinkara še vedno obiskujeta glasbeno šolo, Zala pa ne več, a poudarja, da igra še več kot prej, ko je hodila k uram klavirja in vadila. Sedaj igra predvsem zase, pravi, klasiko še najmanj. Sara štiri leta igra bariton in je zelo uspešna na številnih domačih in tudi mednarodnih tekmovanjih. Najmlajša Tinkara pa igra prečno flavto. Talenta in posluha jim ne manjka, dvoglasno in triglasno prepevanje jim ne dela preglavic, le pri triglasnem, doda Štefan Arh, jim je treba že malce razdeliti pevske vloge, vadijo pa potem same.

Vse tri se po malem spogledujejo s poklicem vzgojiteljice ali učiteljice, po tihem priznajo. Mogoče bo Zala frizerka, izvemo. Kaj pa glasba? Ali ne bi bila nobena operna pevka, povprašamo. Tinkara navihano pogleda sestro, da bo Zala pač pela, medtem ko bo frizirala ... Zala ji vrne resen pogled in doda, da v kakšnem ansamblu bi pa morda pela in da je o tem že razmišljala.

Prešine nas, ali so v družini kdaj razmišljali, da bi se prijavili v oddajo Slovenija ima talent. Enkrat pa res, vendar so zamudili prijavo, povedo. »Potem pa je šlo vse skupaj pač mimo.«

Za še kakšne druge konjičke poleg omenjene folklore in gasilstva dekleta niti nimajo časa. Kot smo rekli: glasba v njihovih urnikih prevladuje. Štefan omeni, da tudi pri njem in soprogi, saj jih vozita na vaje, včasih pa – ko res ni druge možnosti – na pomoč priskočijo tudi stari starši.

Kar jim ostane prostega časa, ga Zala, Sara in Tinkara preživijo s prijatelji, prepevajo v domačem krogu, uživajo ob nabiranju gob in vedno najdejo čas tudi za posebno veselje: kotalkanje.