Boril sem se za obstoj LTH-ja

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / torek, 24. november 2009 / 06:00

Tako pravi Primož Pegam, nekdanji član uprave in prvi finančnik škofjeloškega LTH-ja, ki je od junija v stečaju, delavci pa so bili pol leta brez plače.

Škofja Loka – Spomnimo, Primož Pegam je v LTH prišel leta 2006, aprila letos odšel. Po stečaju mu nekdanji zaposleni, ki so bili več mesecev brez plač, očitajo nečedne posle. Po treh mesecih je zaupal svoje videnje dela in propada LTH-ja.

Podjetje je bilo nelikvidno, kapitalsko neustrezno in tik pred stečajem že leta 2000. Takrat je v lastniško in vodstveno strukturo vstopilo podjetje Blues (Jože Angeli), kljub velikim dodatnim vlaganjem pa poslovanje ni oživelo. »Ob mojem prihodu sem ugotovil, da je LTH zrel za prisilno poravnavo,« pravi Pegam, vendar so se lastniki odločili za dolgoročno sanacijo in osredotočenje na profesionalno hladilno opremo s 350 zaposlenimi (takrat še 600).

»Verjeli smo v program profesionalne hladilne opreme,« pojasnjuje sogovornik: »Zato smo Jože Stanič, Agovit in Isba konec leta 2007 odkupili delnice LTH-ja, dokapitalizirali podjetje in za to dali tudi osebna poroštva, skupaj v vrednosti šestih milijonov evrov, od tega je pet milijonov evrov dokončno izgubljenih. Kot je razvidno iz letnih poročil, se podjetje v obdobju, ko sem bil jaz finančnik, ni dodatno zadolžilo. Zato trditev, da smo prišli v podjetje in pokradli, kar se je dalo, ne drži.«

Podobna podjetja na Danskem, v Nemčiji in Italiji tudi v času krize dobro poslujejo in dosegajo visoke dodane vrednosti. Zakaj se je zalomilo v Škofji Loki? »Ker je podjetje imelo premalo lastniškega kapitala, smo potrebovali denar za financiranje proizvodnje. Sredi leta 2008 so nam bančniki postavili neizpolnljive zahteve, zato smo morali v naslednjih dveh mesecih poplačati glavnice od kreditov, hkrati pa nam njihova hčerinska družba ni več odkupovala terjatev. To je bil prvi veliki šok,« pravi nekdanji prvi finančnik LTH-ja. Uprava se je začela pogovarjati z morebitnim strateškim partnerjem (Vestfrost) in o odprodaji nepremičnin in njihovem najemu nazaj z NLB. Odgovora banke štiri mesece (do aprila letos) niso prejeli.

»Ob hitrem odzivu banke (tudi negativnemu odgovoru) bi januarja speljali prisilno poravnavo. Tako pa so oni vlekli nas, nam pa zaposlenim ni uspelo zagotoviti dela in plač. S sindikatom sem se iz uprave pogovarjal le jaz, skupaj smo reševali tudi njihove osebne težave,« pravi Primož Pegam. Spomladi je računal na tradicionalni, vsakoletni posel s Pivovarno Laško. »Posel s pivovarno naj bi zaradi likvidnostnih težav speljali preko Kovintrade, zato smo jim tudi prodali nepremičnino v Zagrebu (več v poudarku, op. a.). Pa vendar, naročila iz Laškega ni bilo, zato sem aprila predlagal stečaj,« pravi Pegam. Uprava stečaja ni sprejela, zato je odšel: »S plačami smo zamujali 60 dni, mučili smo zaposlene, dobavitelje, kupce, upnike in sebe, vendar mojega predloga za stečaj Miloš Kodre ni sprejel.«

Po njegovem scenariju bi bila danes zgodba LTH-ja drugačna. Po stečaju bi hčerinska družba najela prostore in opremo podjetja, zaposlila okoli 150 delavcev in izpeljala več milijonov evrov vredna naročila. Trdi, da se ni okoristil, nepremičnine v nekdanji Jugoslaviji so prodajali le zato, da bi zagotovili nadaljnjo proizvodnjo: »Če bi se želel okoristiti, potem kupnina od nepremičnine v Sarajevu, ki sploh ni bila zavedena v knjigah, ne bi bila v celoti nakazana na LTH!« Bi danes lahko zagnali proizvodnjo? Projekt povezave z Vestfrostom je tekel pozitivno, ko pa plač ni bilo, so se Danci ohladili. Verjame v program hladilstva, saj uspeva tudi v državah, kjer so plače znatno višje.