Svet slepote (2)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. junij 2022 / 14:48

V Čebelarskem muzeju Radovljica so prijazni do oseb s posebnimi potrebami, tudi do slepih in slabovidnih.

»V našem muzeju se zelo trudimo, da smo dostopni, tako fizično kot z vsebinami, ki jih dopolnjujemo. Leta 2019 smo začeli snovati novo stalno razstavo. K sodelovanju smo povabili ranljive skupine, tudi slepe in slabovidne. Organizirali smo vodenje in posvetovalni sestanek. Povedali so, kaj si v muzeju želijo, kaj jim je všeč, na kakšen način se počutijo varne, ko pridejo v prostor, kaj doživljajo ob tipanju predmetov ...« je povedala dr. Petra Bole, direktorica Muzejev radovljiške občine. V Čebelarskem muzeju že imajo panjsko končnico za slepe Lovčev pogreb v digitalni obliki. To je prva tipna panjska končnica na računalniški tablici na svetu. Posebej zanj jo je razvilo podjetje Feelif. Inovativna tehnologija omogoča občutiti sliko s kombinacijo zvoka, vibracij in vizualnih informacij. Slepi na ta način dobijo realno predstavo o sliki. Barvno je prilagojen tudi slabovidnim. »Slepi z dotikom zaznajo površino, zraven je tudi zvok. Poleg te inovacije imamo tudi tipne predmete, kot so na primer različni motivi panjskih končnic. Z dotikom spoznajo obliko in predstavimo jim uporabo. Zelo pomembno, nujno se mi zdi, da se tudi ustanove, kot je muzej, zavedamo, da so obiskovalci, ki razstave spoznavajo in doživljajo na prilagojen način. Prav je, da smo dostopni za vse,« je še dodala.

Razveselila se je tudi novih izdelkov v muzeju. Podarile so jih študentke inkluzivne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Nastali so za izpit pri predmetu Metode dela s slepimi in slabovidnimi pod mentorstvom izr. prof. dr. Aksinje Kermauner. Anja Mežik iz Gozda - Martuljka in Frančiška Tepeš iz Kranja sta naredili tri panjske končnice, Lea Papler iz Tržiča pa tipno slikanico Marjana Mančka Iz dnevnika čebelice Medke. So odlični pedagoški pripomočki. Avtorice so uporabile različne materiale, besedilo slikanice je tudi v brajici. To je sistem znakov v reliefni obliki, namenjen pisanju in branju slepih. Temelji na različnih porazdelitvah pik. Vsaka brajeva celica sestoji iz kombinacije šestih pik, razporejenih v liku pravokotnika.

Tipne slikanice so pogost izbor študentov. Avtorica prve slovenske z naslovom Snežna roža je prav Aksinja Kermauner. Kako popolnoma slepim učencem razložiti tople in hladne barve ter kontraste? Kaj tipne slikanice prinašajo videčim? (Se nadaljuje)