O izzivih, ki so pred nami

Rast cen in obrestnih mer, motnje v dobavah, vpliv ukrajinske krize in umirjanje gospodarske rasti so izzivi, s katerimi se srečujemo tudi pri nas. Odgovore na vprašanja v zvezi z njimi so pred dnevi iskali na konferenci Združenja bank Slovenije.

Ljubljana – Pred dnevi je v Ljubljani potekala bančna konferenca, tokrat z naslovom Kako najti ravnovesje med zanesljivim – inovativnim – odzivnim na krize, na kateri so se govorci posvečali aktualnim izzivom – okrepljeni inflaciji, motnjam v dobavah, dvigu obrestnih mer, umirjanju gospodarske rasti … Precejšnjo pozornost so namenili tudi vplivu ruske agresije v Ukrajini. Kot je poudarila namestnica guvernerja Banke Slovenije mag. Tina Žumer, so se omejitve na strani ponudbe še dodatno povečale, potem ko smo konec lanskega leta ob upadanju epidemije že zaznali njihovo prvo umirjanje. Poudarila je tudi višje cene energentov in surovin. »Gre za tipičen primer šoka, ki po eni strani dviguje cene in inflacijo, po drugi pa znižuje gospodarsko rast, kar je za denarno politiko poseben odziv,« je povedala in dodala, da se je Evropska centralna banka že odzvala z zvišanjem obrestnih mer.

Direktorica Združenja ba­nk Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je v pozdravnem nagovoru dejala, da aktualni trendi in šoki v ospredje postavljajo vrsto vprašanj, tudi vprašanje energetske neodvisnosti in varnosti Evropske unije. Podrobneje je o energetski odvisnosti Slovenije in zamenljivosti virov spregovoril Igor Lengar z Instituta Jožef Stefan. Kot je dejal, Slovenija uvaža vso nafto in ves zemeljski plin ter nekaj elektrike. Uvoz primarne energije znaša okoli petdeset odstotkov, in bi ga bilo najučinkovitejše nadomestiti z električno energijo domače proizvodnje iz novih elektrarn. Ker sončne in vetrne zasedajo veliko površine in so odvisne od vremena, po njegovi oceni edini realen trajnostno učinkovit nizkoogljični vir predstavljajo hidro- in še zlasti jedrske elektrarne.

Energetsko krizo in zeleni prehod so med drugim naslovili tudi razpravljavci na okrogli mizi. Kot je povedal Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je ta nastala že pred vojno v Ukrajini, podjetja pa bodo morala razmisliti o drugačnih energetskih scenarijih. Končni potrošnik pa bo odločal, ali bo podprl nakup trajnostnih produktov. Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice, je denimo poudaril, da so mala podjetja, kakršnih je v Sloveniji 115 tisoč, najbolj občutljiva za dvig cen energentov, zato bi morala država razmisliti tudi o vzpostavitvi spodbud zanje.

Predsednik uprave NLB in nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak je dejal, da je treba vzpostaviti ničelno toleranco do izpustov, ki niso več okoljsko sprejemljivi, predsednik uprave Nove KBM John Michael Denhof pa je dodal, da imajo banke možnost, da podprejo zeleno tehnologijo.

Kot je že v uvodnem nagovoru povedal Brodnjak, preprostih odgovorov ni, trenutna situacija pa bi morala spodbuditi predvsem dialog med družbenimi podsistemi in prekinitev silosnih pogledov s ciljem sprejetja sistemskega družbenega dogovora. Kot je še dodal, Slovenija razpolaga z bogatim informacijskim kapitalom in drugimi danostmi, ki bi jih z udejanjenjem strukturnih in razvojnih reform lahko unovčili ter tako izkoristili edinstvene priložnosti, ki se ponujajo v danih razmerah.