Velik dogodek, knjige za vse

V avli Mestne občine Kranj je bila v petek odprta razstava z naslovom Ko pride knjižnična ura. Avtor Lucijan Adam jo je postavil ob 100-letnici javne ljudske knjižnice v Kranju.

Sto let, odkar je društvena knjižnica Narodne čitalnice v Kranju postala javna ljudska knjižnica in s tem dostopna vsem ljudem, so v Osrednji knjižnici Kranj obeležili s priložnostno razstavo z naslovom Ko pride knjižnična ura … Postavitev z 22 razstavnimi panoji in nekaj vitrinami s publikacijami in časopisi je zasnoval Lucijan Adam. Razstava v prvem delu prikazuje razvoj društvene knjižnice od začetkov delovanja 1863 do druge svetovne vojne, avtor pa je snov dopolnil tudi s kratkim pregledom povojnega razvoja Osrednje knjižnice Kranj. »Pri snovanju razstave sem lahko upošteval predvsem pisno gradivo, ki pa ga je bilo na razpolago zelo malo. Dokumentov iz tistega časa tako rekoč ni, res pa je, da se s to snovjo doslej še nobeden ni temeljiteje ukvarjal. Podatke in pisne vire sem tako iskal po posameznih arhivih, občinskem, državnem in pri zasebnikih,« je povedal Lucijan Adam v upanju, da razstava, glede na to, kakšno obdobje zajema vendarle ni preveč zgoščena. Avtor je iz posameznih delov sestavil zgodbo, ki odraža celoto. Zanimali so ga tako znani člani, načini delovanja in poslovanja čitalnic, pridobivanje denarja za knjige … Pred sto leti je čitalnica obsegala 882 knjig in 31 časopisov, izposojali pa so si jih lahko le prebivalci mesta Kranja … Če je bilo izposoj v društvenem okviru okrog tristo knjig na leto, pa je že prvo leto po odprtju v javno čitalnico izposoja narasla na 2000.

Kot je v nagovoru dejal direktor Osrednje knjižnice Viljem Leban, se za podobne stvari, ko so se v čitalnicah borili takrat, borijo tudi v današnji knjižnici. »Pri dobaviteljih so za knjige znali dobiti tudi do 70 odstotkov popusta, danes uspemo ceno knjig znižati za največ 20 odstotkov. Tudi takrat so pri kranjskih velmožeh prosili za denarna sredstva in tudi takrat je kakšen svetnik nasprotoval …,« je povedal Leban in omenil tudi razlike, da so nekoč moški in ženske prihajali ločeno ob različnih urah in celo dneh prihajali v čitalnico, ki ni bila odprta od jutra do večera šest dni v tednu, kot je to danes. »Kranjska knjižnica je imela svetlo preteklost in prepričan sem, da bo taka tudi njena prihodnost,« je Leban besedo predal županu Damijanu Pernetu, ki je nadaljeval: »Tudi sam verjamem, da vsa naša razmišljanja in delo, ko gre za nove prostore knjižnice, potekajo v to smer. Kranj bo, če tudi mogoče kakšen mesec, dva kasneje, imel času primerno sodobno knjižnico. Petkovo odprtje razstave, ki bo v avli kranjske občine odprta do srede januarja, je pod vodstvom Primoža Kerštanja začinil Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj.