Slanove slikarske ljubezni

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 24. junij 2022 / 15:41

Galerija Prešernovih nagrajencev bo letošnje poletje v znamenju del akademskega slikarja Franceta Slane (1926–2022). Na razstavi z naslovom Slikar odhajajočega sveta je na ogled petdeset del, ki zajemajo širok likovni opus enega najbolj priljubljenih mojstrov slikarskega čopiča po drugi svetovni vojni.

Petelini, ribe, Don Kihot, šopki, abstraktna tihožitja so najbolj prepoznavni motivi, s katerimi je France Slana predvsem v zadnjih treh, štirih desetletjih osvajal ljubitelje likovne umetnosti. V petdesetih in šestdesetih so bili motivi, ki so ga vedno znova vabili k slikarskemu platnu, opustela mesta, požgane vasi, zapuščeni mlini, izpraznjeni morski pejsaži ... Leta 1964 je za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja, ki ga je razstavil leto poprej, prejel nagrado Prešernovega sklada.

Rodil se je leta 1926 v Bodislavcih pri Ljutomeru, bil med vojno z družino izseljen v Split, kjer je preživel osnovnošolska leta, po selitvi v Ljubljano se je dve leti pridružil partizanom in tedaj začel tudi intenzivno slikati. Po osvoboditvi se je vpisal na akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, diplomiral pri Gabrijelu Stupici in se po nekaj letih ilustratorskega dela kmalu odločil za poklic samostojnega umetnika. Prvič je samostojno razstavljal leta 1953, zadnjič pred devetimi leti po gradovih v Ljubljani, Škofji Loki in slovenski Bistrici, pri katerih je sodelovala tudi Galerija Prešernovih nagrajencev.

France Slana sicer ni namenjal velike pozornosti likovni kritiki in niti ni bil naklonjen temu, da se o njem govori in piše. Menil je, da vam bo slika največ povedala, ko boste stopili prednjo. Slikal je zavzeto, z užitkom – nekako tako, kot je na polno jemal in užival tudi življenje. Preminil je 25. aprila letos, njegova dela so ostala. Nekatera so na ogled tudi na tokratni razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev.

»Ta razstava ni bila načrtovana. Pripravili smo jo Francetu Slani v spomin v sodelovanju z družino Slana, s prijatelji in ljubitelji njegove likovne umetnosti. Na ogled je okrog petdeset del iz slikarjevega celotnega ustvarjalnega obdobja in upam, da boste enega naših najpomembnejših umetnikov po drugi svetovni vojni lahko spoznali ob njegovih delih,« je ob odprtju na poletno muzejsko noč povedal umetniški vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež ter dodal, da so ob tem pripravili tudi katalog z izborom del s poudarkom na njegovem zgodnjem ustvarjalnem obdobju v petdesetih in šestdesetih letih, v njem pa najdemo tudi reprodukcije del iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je njegov motivni svet precej spremenil. V katalog je dodanih tudi nekaj pesmi Nika Grafenauerja.

Nekaj del, predvsem motivi z barkami, je na ogled v pritličju, v prvem nadstropju pa v najintimnejšem delu galerije po mnenju kritike sledijo njegova najboljša dela, med drugim Stara kovačija, Reka, Gozd, Pokrajina ob vodi, Temni mlin, Pogorišče, Množica. V sosednji sobi so predstavljeni akvareli iz starejšega obdobja ter dela z motiviko iz Skopja, v večjih sobah pa so mnogim ljubiteljem umetnosti Franceta Slane njegova najlepša dela – pomladni in jesenski šopki, abstraktna tihožitja, petelini, ribe … Tretje galerijsko nadstropje plemenitijo akvareli z različno motiviko, od morskih motivov do živali, porušenih mest, akta, skratka dela, ki bi jih bržkone zdaj tudi sam najprej želel predstaviti.

V zadnji izdani monografiji o Francetu Slani iz leta 2013 preberemo, da »se je umetnik močno uveljavil in postal pojem v šestdesetih letih 20. stoletja s temačnimi slikami propadajočih mlinov in domačij, poslej pa se je njegov opus motivno in izrazno razširil in postal bolj vitalističen, prepojen z umetnikovo življenjsko energijo in vse bolj živo neposreden, a v glavnih poudarkih v osnovi vse do danes izhaja iz njegovih mladostnih izhodišč, zazrtih v proslavljanje izginevajočih lepot«. Tak je bil France Slana.