V hribe v organizirani družbi

Na Planinski zvezi Slovenije pred poletno planinsko sezono opozarjajo, da so najboljša naložba za varnejše obiskovanje gorskega sveta strokovno vodene ture, na katerih se nesreče redko zgodijo.

Kamniška Bistrica – Planinska zveza Slovenije (PZS) pred začetkom planinske poletne sezone opozarja, da se moramo v gore odpraviti dobro pripravljeni. »Za varnejši obisk gora so ključni postopno nabiranje izkušenj, načrtovanje ture, poznavanje aktualnih razmer, vremenoslovja, prve pomoči, orientacije, različnih tehnik gibanja, potrebne opreme in njene uporabe ter spoštljiv odnos do gora,« so med drugim opozorili na novinarski konferenci.

Na PZS planincem svetujejo, naj se v gore odpravijo v sklopu organiziranih in vodenih tur v enem od 189 planinskih društev. »Ključno je postopno nabiranje izkušenj! Vsaka aktivnost pod vodstvom strokovno usposobljenih prostovoljnih vodnikov PZS je tudi učni proces, v katerem usposabljamo udeležence za samostojno gibanje v gorskem svetu. Na vodenih izletih, planinskih taborih, orientacijskih tekmovanjih, planinskih šolah in drugod udeležencem ponudimo možnost pridobivanja znanja in izkušenj z različnih področij planinstva za varnejše gibanje v gorah. Poleg tega gorski reševalci beležijo zelo malo reševanj na organiziranih planinskih aktivnostih, kar je lahko še dodatno povabilo planincem, da se včlanijo v planinsko društvo in izkušnje nabirajo postopoma pod vodstvom vodnikov PZS,« je poudaril generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu, vodja novinarskega planinskega izleta na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je PZS predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora ob začetku letošnje poletne planinske sezone.

Za varnost in dobro izkušnjo skrbijo vodniki

Prostovoljni vodniki PZS se pod okriljem krovne organizacije usposabljajo že 65 let, zadnjih dvajset let pa za usposabljanje vodnikov po enotnih kriterijih in sledenje novostim na področju prostovoljnega vodništva skrbi Vodniška komisija PZS. »Vloga vodnikov PZS je zelo pomembna, saj morajo poskrbeti za kakovostno in varno vodenje skupinskih izletov, pohodov, tur, turnih smukov in planinskih taborov ter udeležencem svetovati glede varnega gibanja, opreme in njene uporabe, jih opozarjati na nevarnosti na turi in se znati orientirati na terenu. Udeležencem predstavijo okolico in zanimivosti, kot so rastlinstvo, živalstvo in kulturne znamenitosti, prilagajajo se skupini glede na hitrost gibanja, predvidijo počitke, pomagajo šibkejšim v skupini, v primeru nesreče nudijo osnovno prvo pomoč in poskrbijo, da ne zavlada panika,« je poudaril načelnik Vodniške komisije PZS Franc Gričar, tudi inštruktor planinske vzgoje in vodnik PZS z zavidljivo kilometrino, in dodal, da je bilo v letu 2021 na PZS registriranih 1474 prostovoljnih vodnikov.

Število gorskih nesreč narašča

Nesreča v gorah se lahko pripeti vsakomur in tudi najbolj usposobljeni posamezniki niso izjema, res pa je zelo malo reševanj na organiziranih planinskih aktivnostih, čeprav število posredovanj gorskih reševalcev narašča, kot kaže statistika Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). »Statistika gorskih nesreč kaže, da število nesreč iz leta v leto narašča in da dogodki postajajo zmeraj bolj absurdni. Veliko nesreč bi se dalo preprečiti že z dobro pripravo na planinsko turo. V lanskem letu smo tako zabeležili več kot šeststo dogodkov. V spominu imam kar nekaj intervencij GRS Kamnik, ki bi se jih dalo preprečiti že doma oz. do njih sploh ne bi prišlo, če bi doma pogledali planinski zemljevid in se na poti držali markacij, ki vedno pripeljejo na pravi cilj. Svetujemo, da se v gore odpravimo skupaj s planinskim vodnikom ali gorskim vodnikom, ki nam bo ta svet predstavil varneje, hkrati pa zmanjšal tveganje,« je poudaril strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi. Gorski reševalci letos beležijo že 209 nesreč, 18 mrtvih posameznikov, 84 naletov helikopterja Slovenske vojske in Policije ter prostovoljno delo 1939 gorskih reševalcev, ki so sodelovali na intervencijah.