Ne pozabimo na Kurde!

Kurdi so velik narod, živijo v štirih državah, svoje pa (še) nimajo. Niso nacija, narod z lastno državo. Živijo v Turčiji, Iraku, Iranu in Siriji. V Turčiji so tudi manjšina brez človeških pravic, drugorazredni državljani …

Narod brez države

Nedavno se je v Sloveniji mudil človek, ki je več kot poklican govoriti o kurdskem vprašanju. To je kurdski pisatelj Burhan Sönmez, ki je tudi predsednik mednarodnega PEN-a. Sodeloval je na mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu in v Ljubljani, v intervjuju pa povedal veliko tehtnega in zanimivega o svojem narodu. Najprej o svojem otroštvu v odročni anatolski kurdski vasi v Anatoliji. »V vasi, v kateri sem se rodil, je bilo kakšnih petdeset ali šestdeset družin. Nismo imeli položne ceste do mesta, to pa pomeni, da nismo imeli neposrednega stika z zunanjim svetom, saj je obisk mesta pomenil veliko potovanje. Kadar je kdo od drugod prišel v vas, smo to videli kot dogodivščino, saj je prišel iz neznanega mesta in je bil zato za nas junak. Naša vas je bila tako majhna, da nismo imeli elektrike, nismo imeli trgovine. Samo enkrat na teden so prišli potujoči trgovci, da bi vaščanom prodali svoje izdelke, ti pa jim niso plačevali z denarjem, temveč s pšenico, ječmenom ali ovčjo volno. To so bile barve življenja vasi, v kateri sem se rodil. Imeli smo tudi svoj jezik, kurdski jezik. To je naš materni jezik, v katerem smo vsi govorili. Vse pravljice, šale, nočne more, strašljive zgodbe so bile povedane v kurdščini. Toda vedeli smo, da živimo v državi in svetu, ki našega jezika ne priznavata. Kurdščina ni bila glavni jezik države, v kateri smo živeli. Ko smo prišli v mesto, smo se soočili s prevlado uradnega turškega jezika. V osnovni šoli smo se vsi, tudi jaz, naučili turščine in tako nenadoma ugotovili, da imamo dvojno življenje in dvojno kulturo. Vendar pa ne moremo reči, da gre za kulturi, ki bivata druga ob drugi, ki sta si enakovredni, kot na primer francoščina in angleščina ali nemščina in švedščina. V mojem primeru ne gre za kulturi, ki si stojita ob boku, saj je ena glavna, prevladujoča, drugo, kurdsko, pa so nam odrekali, pa tudi podcenjevali, kot da bi šlo za kulturo primitivnih ljudi. Tak občutek so nam namreč dajali, govorili so nam, da je naš jezik hribovski jezik – s tem so želeli povedati, da smo le majhno pleme, ki je izgubilo korenine. Ali se je to, kar se je dogajalo pred štiridesetimi leti, v mojem otroštvu, o čemer sem ravnokar govoril, spremenilo? Na žalost ne. Še vedno se srečujemo z istim problemom, tako v Turčiji kot v Siriji, Iraku, Iranu. To pomeni, da moramo nekaj storiti, da bi tudi Kurdom omogočili človekove pravice.« Kakšna pa je trenutna podoba boja Kurdov za svoje pravice? »Kurdsko vprašanje je v Turčiji navzoče že sto let, med drugim se je pred osemintridesetimi leti začela državljanska vojna. Ves ta čas je bil kurdski boj izjemno močan, v zadnjih desetih letih pa je postal popularnejši na Zahodu, saj so Kurdi še okrepili svoj upor, še posebno proti Islamski državi. Vsem drugim, Sircem, Američanom, je spodletelo, toda Kurdom je uspelo ustaviti napredovanje Islamske države. Tako so ljudje nenadoma opazili, da obstaja narod, kurdski narod, ki počne nekaj zanimivega, čeprav smo tu že od nekdaj, to ni nič novega. Vendar pa je konec koncev to za nas nova priložnost, da govorimo o svojih težavah, zastavimo vprašanja in povemo svoje zahteve na svetovni ravni.«

Pisatelj kot komentator

Kaj pa lahko za kurdsko stvar naredijo pisatelji, kurdski in drugi? »Mislim, da je to pogled, ki se nanaša na pisatelje, ki prihajajo iz držav tako imenovanega tretjega sveta. Če prihajaš z Bližnjega vzhoda, Azije ali Afrike, se od tebe pričakuje, da pišeš o družbenopolitičnih vprašanjih, o pokvarjenih vladah svoje države. Vendar pa, če si pisatelj, ki prihaja iz Velike Britanije, od tebe nihče ne zahteva, da govoriš o zlobni Margaret Thatcher ali o desnem Borisu Johnsonu ali pa o strašljivem položaju po brexitu, o teh stvareh te ne bodo vprašali med intervjuji. Ljudje, kot sem jaz, pa smo, kamor koli gremo, vedno pripravljeni govoriti o politiki, saj vemo, da bo to ena izmed tem. Kot da bi bili politični komentatorji. Vem, da veliko mojih kolegov pisateljev ne želi odgovarjati na politična vprašanja, vso pravico imajo, da tega ne počnejo, vendar pa sem sam vedno pripravljen odgovarjati nanje, saj sem pisatelj, hkrati pa tudi aktivist na področju človekovih pravic …« (Vir: Petra Meterc, MMC RTV SLO)

So Kurdi teroristi?

Kurdi so kljub vsemu tudi mednarodni politični faktor. Turški predsednik Erdogan nasprotuje vstopu Finske in Švedske v Nato, češ da v svojih državah gostita kurdske »teroristične« organizacije …