Pesmi v objemu sonca

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 27. maj 2022 / 15:41

»Za pesnika je najlepše doživetje, ko se pesem porodi v srcu, drugo najlepše doživetje je, ko ta dar lahko razdeliš med prijatelje,« je na literarnem večeru ob izidu pesniške zbirke V objemu Sonca povedal avtor podbreški pesnik Milan Debeljak. To je že njegova sedma pesniška zbirka.

Pesniška zbirka V objemu Sonca je izšla že leta 2020, vendar je zaradi koronskih razmer čakala na predstavitev. Za avtorja, nastopajoče in zares številne obiskovalce podbreškega kulturnega doma je ta čudoviti večer poezije prišel na nedavno majsko soboto. »V tej knjigi sem dodal še 26 sonetov molitve, nove pesmi za prijatelje, nekaj prozne vsebine, spomine na mladost iz Poljanske doline in nekaj duhovnih pesmi, ki sem jih objavljal v različnih revijah in časopisih, tu pa so prvič zbrane na enem mestu. Nekaj posebnega so pesmi za krave. Kar 49 jih je, vse govorijo o kravah iz našega hleva pa tudi o meni, o kmetu. Skozi kravje besede in zgodbe govorijo predvsem o ljudeh,« je pesmi V objemu Sonca povzel Milan Debeljak. Njegove pesmi o kravah je objavil tudi urednik prof. Vojteh Cestnik v Veterinarskem vestniku in doživeto sta jih nekaj recitirala na podbreški prireditvi.

Na naslovni strani je sončnica, ki je pred mnogimi leti zrasla na domači kmetiji, fotografirala jo je Milanova žena Veronika, za naslovnico pa pripravil Jože Žagar. Druge fotografije za zbirko so podarili Jože Žagar, Marjan Koplan in Vojteh Cestnik. Kakor vse druge Milanove knjige je tudi zadnjo opremil Peter Starbek, besedilo sta natančno pregledali Olga Koplan in Jožica Virnik, tiskanje pa omogočilo Kulturno društvo (KD) Tabor Podbrezje.

Milan Debeljak je 21 let podpredsednik KD Tabor, njegova dolgoletna društvena sopotnica Dragica (Daca) Perne je o njem zapisala: »Je človek, ki namesto negodovanja in iskanja napak pri drugih raje ustvarja in po svojih močeh prispeva v dobro skupnosti, v katero se je preselil pred več kot 25 leti. Če se kaka pesem začne rojevati med delom na polju ali v gozdu, pa ima pesnik vedno v žepu kak listič in svinčnik, da se ne izgubi v spominu.« Milan Debeljak se je rodil leta 1958 in 25 let preživel Na Logu v Poljanski dolini. Po zaključeni srednji elektrotehniški šoli je prišel v Podbrezje, kjer je njegov oče kupil Kočarjevo kmetijo. Z družino živi na kmetiji in se ukvarja s pridelovanjem mleka, jabolk in krompirja. Je dolgoletni ključar in sodelavec podbreške župnije in član upravljavskega sveta kulturnega doma. Njegovi najljubši konjički so čarovniški triki, igranje šaha in pesništvo. »Z mojimi pesmimi je bilo pa tako: pred petdesetimi leti se je začelo z nekaj ljubezenskimi, sledil je sonetni venec, potem pa dolgo nič. Leta 2000 sem napisal pesem Cerkev Taborska in izdal še pesniško zbirko Pesnitev o Taborski Urški.« V iskanju rim so čedalje bolj plule njegove misli, prvi pesniški zbirki so sledile Molitve in Spevi molitve; do danes jih je napisal že 250. Ob svoji petdesetletnici je pesmi podaril prijateljem v zbirki Pesmi za prijatelje, zbirka Recept za pesem pa prinaša pesnitev o lepoti pesniškega poklica. V šesti izdani Bo ljubila pesem so tudi pesmi v poljanskem narečju, eno teh z naslovom Učitlca vekat na sme je na prireditvi recitiral Marko Kavčič, ki je uglasbil tudi Milanovo pesem Trem rekam.

Milan Debeljak ima veliko prijateljev. »Zmeraj smo veseli in počaščeni, ko izdaš novo pesniško zbirko in nam kdaj kakšno pesem posvetiš. Radi te imamo in spoštujemo te,« je v njihovem skupnem imenu povedala Ivka Sodnik, voditeljica prireditve. In kaj jim odgovarja? »Za pesnika je najlepše doživetje, ko se pesem porodi v srcu, drugo najlepše doživetje je, ko ta dar lahko razdeliš med prijatelje.« Zdravka in Brane Klančnik sta Milana in njegovo ženo Veroniko pred dobrim letom povabila domov v Duplje in jima zaigrala in zapela pesem, ki govori o Vinku Razingarju, velikemu planincu, pevcu in prijatelju družine Debeljak. Uglasbeno pesem Učitelju z gora sta »podarila« tudi podbreškemu občinstvu. Za pesmi Milana Debeljaka povedo, da so iskrene in sežejo do srca. Na prireditvi so jih recitirali še Tone Strlič, Vojteh Cestnik, Milena Jeglič ter hčerki Ana in Mojca. Najlepše presenečenje zanj pa je prišlo ob zaključku, ko so na oder stopili njegovi štirje vnuki in zapeli »Ata, moj ata ..., boljše ni nobeno, kot tvoje je srce ...«