Blizu vrhu cikla

Nepremičninski trg je v lanskem letu zaznamovala rekordna rast cen. Približujemo se vrhu nepremičninskega cikla, a obrata cen ne gre pričakovati, dokler ponudba stanovanj ne bo presegla povpraševanja oziroma se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj.

Ljubljana – Slovenski nepremičninski trg sta leta 2021 zaznamovala rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin in rekordno število transakcij z zemljišči za gradnjo stanovanjskih stavb pa tudi oživitev trga poslovnih nepremičnin.

Kot kaže letno poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za lansko leto, ki ga je pred dnevi objavila Geodetska uprava, se je število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v primerjavi z letom 2020 povečalo za dvajset odstotkov in je s tem že preseglo tisto iz leta 2019 oziroma pred epidemijo. »Povečanje je šlo predvsem na račun rekordne prodaje stanovanjskih hiš, ki jo je povzročilo povečano povpraševanje po hišah zunaj urbanih središč, ki je posledica visokih cen stanovanj v mestih, deloma pa tudi spremenjenih bivalnih želja kupcev zaradi epidemije,« pojasnjujejo na Geodetski upravi.

Še bolj je poraslo število kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb. Število transakcij na ravni države je bilo v primerjavi z letom 2020 večje za kar 45 odstotkov in je bilo tako najvišje od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008. Rekordna prodaja napoveduje pospešeno širjenje stanovanjskih gradenj tudi na območja zunaj Ljubljane. Po podatkih Geodetske uprave so lani cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v primerjavi z letom prej zrasle za 15 odstotkov, cene stanovanjskih hiš za 13, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih objektov pa so bile višje za 12 odstotkov.

Stanje na Gorenjskem

V Kranju z okolico, ki glede na stanovanjski fond velja za tretje slovensko mesto za Ljubljano in Mariborom, je bilo po oceni Geodetske uprave lani realiziranih za tretjino več kupoprodaj stanovanj v večstanovanjskih objektih kot leto prej. Število kupoprodaj stanovanjskih hiš se je povzpelo za okoli 10 odstotkov, zemljišča pa za 45 odstotkov. V zadnjih letih so se cene stanovanjskih nepremičnin v Kranju povzpele precej nad slovensko povprečje, a so še vedno za približno četrtino nižje kot v Ljubljani. Srednja cena hiše v Kranju in okolici je lani znašala 238 tisoč evrov in se je v primerjavi z letom prej zvišal za 46 tisoč evrov. Srednja cena rabljenega stanovanja je znašala okoli 2580 evrov na kvadratni meter in se v primerjavi z letom poprej skorajda ni spremenila.

Tudi na preostalem območju Gorenjske brez alpskega turističnega območja so cene naraščale. Stanovanja so bila glede na leto 2020 dražja za 13 odstotkov, hiše pa za en odstotek. Srednja cena hiše je tako znašala okoli 177 tisoč evrov, za kvadratni meter rabljenega stanovanja pa je bilo treba odšteti 1840 evrov. V alpskem turističnem območju, ki obsega Kranjsko Goro, Bled in Bohinj z okolico ter Julijske Alpe, so cene stanovanj zrasle za 33 odstotkov, hiš pa za 13 odstotkov. Srednja cena hiše na tem območju je znašala 243 tisoč evrov, kvadratni meter rabljenega stanovanja pa 3260 evrov.

Približujemo se vrhu cikla

Rast cen je posledica povpraševanja, ki se mu ponudba z novogradnjami počasi prilagaja. »Veliko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah za lastno uporabo, predvsem pa za naložbene nakupe, še vedno v največji meri spodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost kreditov, v zadnjem času pa vse bolj tudi strah pred naraščajočo inflacijo. Dodatni pritisk na rast cen stanovanjskih nepremičnin povzroča tudi visoka rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalne rasti cen energije in gradbenih materialov zaradi pandemije covida-19 in sedaj tudi vojne v Ukrajini,« še dodajajo na Geodetski upravi, kjer glede na doseženo raven cen in obseg novogradenj v Ljubljani menijo, da se vse bolj približujemo vrhu nepremičninskega cikla, ko bo tržna ponudba presegla povpraševanje in se bo prodaja ustavila. Vzrok za to bi bil lahko tudi dvig obrestnih mer stanovanjskih kreditov, ki se napoveduje v prihodnje.

Kljub vsemu na Geodetski upravi dodajajo, da obrata cen ne gre pričakovati, dokler ponudba novih stanovanj v največjih mestih, predvsem Ljubljani, ne bo presegla povpraševanja oziroma dokler se ne bo čas prodaje bistveno podaljšal in se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj.