Gorenjska s Plečnikom

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 09:50

Že naslov Plečnik na Gorenjskem nam pove, da je na razstavi v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju predstavljena arhitekturna in oblikovalska dediščina arhitekta Jožeta Plečnika na Gorenjskem.

Kranj – Povod za razstavo Plečnik na Gorenjskem, ki so jo odprli na mednarodni dan muzejev, v sredo, 18. maja, je vsekakor letošnje Plečnikovo leto, saj povsod po državi, kjer se srečujemo z njegovimi umetninami, zaznamujejo 150. obletnico njegovega rojstva. Tudi na Gorenjskem od Kamnika do Škofje Loke in od Kranja do Bleda ter še kje vmes ne manjka del, ki jih je zasnoval Jože Plečnik s svojimi učenci.

Veliki arhitekt, ki je na osi Dunaj–Praga–Ljubljana deloval od konca 19. stoletja pa vse do poznih petdesetih let 20. stoletja, je seveda največji pečat pustil v rojstni Ljubljani, z njegovo bogato ustvarjalno dediščino pa se srečujemo tudi na Gorenjskem, tako v urbanih kot vaških okoljih, predvsem pa v in ob številnih sakralnih objektih. »Ko sem raziskovala Plečnikova dela v Kranju, sem ugotovila, da razen izstopajočih Prešernovega gledališča, Roženvenskega klanca in Bežkove vile v mestu ni pustil večjega pečata, je pa bolj prisoten drugje po Gorenjskem. Zato sem svoj pogled razširila na širšo Gorenjsko,« je povedala avtorica razstave Ana Debeljak, ki je na seznam del, ki jih je ustvaril Plečnik s svojimi učenci, zabeležila 43 del.

Gre za zelo raznovrstna dela, ki jih lahko razdelimo na posvetna in sakralna. Med prvimi je največ spomenikov, grobov in paviljonov, številne pa so tudi ureditve prostorskih ambientov, stavbe, med katerimi imamo dve kraljevi rezidenci in družinsko vilo, ali pa zgolj na novo oblikovano fasado. Med sakralnimi deli je največ kapel in krstilnic, nekaj pa je tudi celotnih ali delnih obnov cerkva. »Plečnikova dela odsevajo njegovo vizijo in filozofijo. V času vzpona moderne arhitekture je navdih črpal v klasičnih arhitekturnih delih. Z odklonom od tedanjih smernic je odkrival nove meje, znanje pa je prenesel tudi na mnoge generacije študentov, ki so njegovi filozofiji dodali svoj izvirni slog,« je dodala Ana Debeljak.

Razstava nas najprej povede skozi najpomembnejše postaje v Plečnikovem življenju in delu, kjer morda izvemo tudi kaj, česar o arhitektu še nismo vedeli, v nadaljevanju pa je razstava osredotočena predvsem na njegovo umetniško dediščino v Kranju. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je pobudo za ureditev mesta podal široko kulturno razgledani Črtomir Zorec. Med letoma 1950 in 1953 je adaptiral Prešernovo gledališče, v naslednjih dveh letih pa uredil in opremil Roženvenski klanec s stopniščem in vodnjakom. Oba projekta sta tako v sliki kot besedi predstavljena na razstavi. Tu je tudi zasebni objekt, tako imenovana Bežkova vila na Koroški cesti, ki jo je že leta 1936 Plečnik načrtoval skupaj s svojim učencem Nikolajem Bežkom, bratom lastnika vile, zdravnika in ljubitelja umetnosti Jožeta Bežka. Arhitekt je v Kranju načrtoval še nekaj projektov, a do njihove realizacije ni prišlo.

Avtorica razstave na veliki tabli predstavlja tudi zemljevid z vsemi Plečnikovimi deli, ki jih imamo na Gorenjskem, ki je med prvimi obiskovalci razstave prav tako vzbudil veliko zanimanja. Z oznako lokacije in fotografijo se kaj hitro znajdemo pred objektom, spomenikom, paviljonom, oblikovano fasado … Zemljevid nam vsekakor pokaže tudi na mojstrovo vsestranskost.

Ne nazadnje je na razstavi na ogled tudi nekaj sakralnih predmetov, kelihov in en ciborij, ki jih je Plečnik oblikoval. »Odločili smo se, da predstavimo tiste, ki so po cerkvah na Gorenjskem, za razstavo so nam jih posodili v župnijah v Mengšu, Radovljici, Frančiškanskem samostanu v Kamniku in Nevljah pri Kamniku. Za Poletno muzejsko noč 18. junija v Gorenjskem muzeju načrtujejo vodenje po razstavi.