Število novih vrst piva se v Sloveniji rapidno povečuje (slika je simbolična). / Foto: zavsesemsam

Lestvice, kjer zmagujemo

Promovirajmo lestvice, na katerih smo Slovenci prvi.

Iz mednarodnega prostora je dežurnim nergačem v naročje priletela nova kost za glodanje. Na lestvici, ki jo je v poročilu Ekonomska svoboda sveta 2015 objavil Visio institut, je Slovenija med 157 državami in ozemlji zasedla 111. mesto, ki si ga deli s Kitajsko in Nigerijo. Letošnja uvrstitev Slovenije je menda za šest mest slabša od lanskoletne in za kar 50 mest slabša kot leta 2010. Pa smo tam. V nekaj pisarnah v vrhnjih nadstropjih visokih stolpnic svetovnih velemest so združili moči v eno lestvico in ugotovili, da imamo v Sloveniji največji problem v preobsežnem državnem aparatu, krčevitem davčnem primežu, nefleksibilnem trgu dela, preveliki regulativi, negativnem odnosu do tujih investicij in šibki pravni državi. Da je slednja sploh za en drek, smo poslušali, vse odkar smo imeli politične zapornike ali politike v zaporu (kakor za koga), davki so itak za vse, ki jih plačujemo, previsoki, multinacionalke pa itak fabrike raje delajo v tretjem svetu, kjer so plače po 50 evrov na mesec.

Da se ne bi ustrašili nove nacionalne katastrofe, ki nam jo med vrsticami napovedujejo ta in druge lestvice, vas lahko v dobro voljo spravimo z lestvicami, v katerih smo Slovenci v samem vrhu. Na lestvici »Ne vrag, le sosed bo mejak«, ki jo izvaja Inštitut za fovšerijo, smo Slovenci že ves čas samostojnosti trdno na prvem mestu. Prav tako prednjačimo, ko gre za umrljivost sosedovih krav. Toliko, kot jih crkne našim sosedom, jih tudi bolezen norih krav ni uspela pogubiti. Zelo visoko smo Slovenci na mednarodni lestvici moške nesvobode, ki jo izvajajo v bufetu Men's right. Eden najbolj značilnih stavkov »moram ženo vprašat« nas uvršča v prvo deseterico najbolj nesvobodnih moških. V zadnjem času v Sloveniji domače pivovarne rastejo kot gobe po dežju. Če smo bili še pred dvema letoma na lestvici »v vsako vas pivovarno« na 45. mestu, lani na 28., smo letos na robu deseterice, na enajstem mestu. Pivovarne pa se po zasebnih kleteh kar množijo. Visoko smo na lestvici pojedenih čevapčičev na prebivalca, kjer nas nesejo le nekatere države z območja bivše Jugoslavije … Tako da, dragi državljani, ne se bat, tako hudo nam pa spet ni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Trzin / sobota, 20. maj 2017 / 14:57

Zlata plaketa Dunji Špendal

Trzin – V Trzinu so v ponedeljek, 15. maja, praznovali praznik občine in ob tem v kulturnem domu pripravili slavnostno akademijo, na kateri je župan Peter Ložar zaslužnim posameznikom in skupinam p...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Mladi kuharji tokrat tekmovali na Gorenjskem

Radovljica - Na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica je bilo pred kratkim zadnje izmed treh predtekmovanj najboljših obetavnih slovenskih kuharjev srednješolcev. Potem...

Avtomobilizem / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Športnik med limuzinami

Nova generacija Audija A8 je nabita s sodobno tehnologijo.

Nasveti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Protibolečinska vrbova skorja

V začetku 19. stoletja so znanstveniki iz vrbovega lubja izolirali salicin, predstopnjo salicilne kisline, ki je v čisti obliki osnova za izdelavo aspirina. Ali tudi vi v tem hipu razmišljate, da bi b...

Gospodarstvo / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Uprava Mercatorja si kupuje lastnike

Ljubljana - Nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., je na četrtkovi seji sprejel predlog, da bosta uprava in nadzorni svet skupščini delničarjev predlagala v potrdi...

GG Plus / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Nujnost dodatnega varčevanja za starost

Zadnja, krizna leta so pokazala, da mora biti varčevanje ali zavarovanje za lepšo starost tudi varno. Je tehtanje med varnostjo in donosnostjo privarčevanih sredstev za starost sploh smiselna?