
Aljančič, Aleksandrov priimek, 1. del
Priimek Aljančič je precej zagonetne sorte. Jezikoslovec Janez Keber domneva, da gre za sinove Aljana. Mali Aljani so Aljančiči. Aljan pa je okrajšava imena Aleksander, tako kot Aleks ali Aleš. Aleksander je v slovenski zgodovini razmeroma redko ime, veliko bolj je prisoten Aleš. Imena Aljan v pisnih virih ne najdemo, kar pomeni, da je bilo redko, mogoče je obstajalo samo v gorenjskem narečju.
Aleksander je grško ime, ki je zaslovelo z vojskovodjem Aleksandrom Makedonskim (356 pr. Kr.–323 pr. Kr.), vladarjem, ki je evropsko in grško kulturo ponesel z orožjem vse do Indije. Aleksandros je grška beseda, sestavljena iz besed alexein, ki pomeni braniti, in aner (v rodilniku andros) v pomenu človek. Torej Aleksandros v grščini pomeni branilec ljudstva. Mimogrede, Aleksander je bil pripadnik naroda Makedoncev, enega od dorskih plemen, iz katerih se je kasneje razvil grški narod. Antični Makedonci niso bili Slovani, ampak so to ime dobili po naselitvi.
V Sloveniji živi 163 Aljančičev, velika večina na Gorenjskem, in to v največji meri ob reki Tržiška Bistrica. V zgodovinskih zapisih jih najdemo v župnijah Begunje, Kovor, Šenčur pri Kranju in Tržič. Število nosilcev priimka upada, leta 1997 jih je bilo 199.
Gre za gorenjski priimek, izvorno slovenski. Po svetu najdemo Aljančičev le ducat, in to na Češkem, kjer imajo tudi žensko obliko priimka – Aljančičova. V Franciji živi 71 ljudi s priimkom Aljancic, ki so bržkone potomci Gorenjcev. Najbolj podoben je litovski Aliancevič – v Litvi je nosilcev tega priimka 56. V muslimanskem svetu so nekateri priimki malce podobni, saj izvirajo iz imena Ali in njegove bosenske različice Alija. A podobnost z Aljančiči je zgolj naključna.
Priimek najdemo tudi v obliki hišnega imena, in to samo v enem primeru: v Radovljici leta 1826 na naslovu Predmestje 35. Ime se je nato spremenilo v Šuštar (1869).