Na dvorišču so tudi primeri različnih delavnic.

Tuzelski kanton

Muzej pod milim nebom (4)

Etno avlija Mačkovac je – kot pove že ime – muzej pod milim nebom. Čeprav lahko priznamo, da nas večina ob omembi »etno avlija« (etno dvorišče) pomisli na bosanske dobrote, pod katerimi se zašibijo mize. Šele potem razmišljamo o tem, kaj vse bi lahko pravzaprav spadalo pod besedo etno.

Omenjena Avlija leži na poti iz smeri rudarskega mesta Banovići proti notranjosti planine Konjuh ob reki Oskova. Od mesta je oddaljena dobrih pet kilometrov. In že na parkirišču Etno avlije Mačkovac obiskovalca pozdravi zanimiv pogled na razstavljene starodobnike »fičke«. Ko pa skozi glavni vhod stopimo na »dvorišče«, doživimo pravo bosansko vzdušje. Obiskovalec dobi občutek, da se je vrnil za vsaj nekaj desetletij v preteklost. Dvorišče obdajajo stare bosanske hiše oziroma tako imenovane šeperuše in vodenice, delavnice, objekti, ki so narejeni tako, kot so bili videti včasih. Poleg tega pa je dvorišče polno starih avtentičnih predmetov, predvsem takšnih, ki so jih nekoč uporabljali v gospodinjstvih. Tu ima sedež tudi Zavijačni muzej, ki premore več kot trideset tisoč eksponatov. Na ogled lepo število muzejskih predmetov, ročnih del, tapiserij, keramike, imajo pa tudi izjemno zbirko starih knjig, dokumentov in zapisov, ki so stari več kot dvesto let. In potem pride na vrsto tisto, ob čemer se Slovencu kar zasvetijo oči: okušate lahko pravo bosansko hrano, ki jo pripravijo na odprtem ognjišču, popijete kavo v starinski kavarni, prisluhnete žuborenju vode ter žvrgolenju ptic – Etno avlija Mačkovac namreč leži ob reki, kar ji daje še poseben čar.

Ker smo bili v »avliji« na obisku ravno v času ramadana, je bil ob našem prihodu popoldne gostinski del prazen, polniti se je začel ob večernih urah. Ob glasbenem duetu smo začeli pozno kosilo s pravo bosansko čorbo, ni manjkalo mesa iz sača, na voljo so bile pite različnih okusov, tudi burek se je znašel med postreženim. Na koncu pa so seveda na mizo prispele njihove tipične sladice, med katerimi so nam še najbližje baklave, navdušile pa so nas tudi bosanske tulumbe, ocvrte palčke paljenega testa, prelite z zelo sladkim sirupom. Bosanska »šljiva«, kot imenujejo žganje, je pri njih pijača dobrodošlice, kahva (kava) pa je sploh vedno dobrodošla.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 11. november 2011 / 07:00

Nagrada za spletno stran Kozolcev

Kranj - Na gospodarski zbornici so ta teden podelili letošnje slovenske spletne oskarje - nagrade netko za najboljšo poslovno in upravno spletno stran. Med dobitniki netka je tud...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 15. september 2014 / 14:14

Strela pobila trop gamsov

Strela je letos poleti na severni strani Kokrske Kočne pobila šest gamsov. Njihova trupla je našel alpinist in lovski čuvaj Davo Karničar.

Volitve 2019 / ponedeljek, 15. september 2014 / 14:05

Kandidatka SMC je Lidija Ambrož Marčun

Domžale – Kandidatka Stranke Mira Cerarja v Domžalah je 49-letna univerzitetna diplomirana strojnica, nekdanja predsednica KS Radomlje in uspešna podjetnica Lidija Ambrož Marčun iz Radomelj. »Domža...

Zanimivosti / ponedeljek, 15. september 2014 / 14:01

Gobe prišle na svoj račun

Če kdo, potem imajo deževno vreme rade gobe in letošnje poletje so zares prišle na svoj račun. Tole lepotico je naš fotograf ‘ujel’ v občini Cerklje, zagotovo pa je imela v širši okolici š...

Humor / ponedeljek, 15. september 2014 / 13:58

Vizija Župančičeve Lenke

»Oton Župančič je mnogo let pred rojstvom Alenke Bratušek napisal odo Lenka, ki je te dni spet aktualna,« je prepričan slovenski filozof svetovnega slovesa Zlovoj Sfižek.

Škofja Loka / ponedeljek, 15. september 2014 / 13:55

Neurje napravilo za več kot milijon škode

Škofja Loka – Avgustovsko neurje je naredilo veliko škode, zlasti v dolini Hrastnice in v Bodoveljski grapi je bilo veliko poškodb na občinski cestni infrastrukturi (poškodovanih naj bi bilo več ko...