Konec finlandizacije

Kot kaže, se bosta Finska in Švedska zaradi ruske agresivnosti odpovedali svoji dolgotrajni nevtralnosti in zaradi varnostnih razlogov zaprosili za sprejem v zavezništvo Nato. Kako se bo na to odzvala velika soseda Rusija?

Nevtralne države

V Evropi je pet držav z dolgo tradicijo nevtralnosti: Avstrija, Švica, Švedska, Finska in Irska. »Avstrijo k nevtralnosti zavezujeta Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in Ustava, ki prepoveduje vstop v vojaška zavezništva in ureditev tujih vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju. Avstrijska nevtralnost je dejansko vsiljena nevtralnost. Ozemlje Avstrije so do leta 1955 zasedale zavezniške sile. Sovjetska zveza je leta 1955 v Moskovskem memorandumu zahtevala nevtralnost Avstrije po švicarskem vzoru in izrazila pripravljenost za dajanje jamstev štirih sil za celovitost in nedotakljivost avstrijskega ozemlja. Avstrijsko državno pogodbo so ratificirale vse države, s katerimi je imela Avstrija diplomatske odnose. / Švica si je nevtralnost pridobila z Westfalskim mirom (1648), s katerim so se končale tridesetletne vojne v Evropi. Potrjena pa je bila tudi neodvisnost Švicarske konfederacije. Po letu 1789 je Francija okupirala velik del ozemlja konfederacije. Leta 1815 je bila z Dunajskim kongresom ponovno vzpostavljena Švicarska konfederacija in z aktom, ki so ga 20. decembra 1815 podpisale Avstrija, Francija, Anglija, Prusija in Rusija, zagotovljena poroštva trajne nevtralnosti Švice. / Švedska politika nevtralnosti temelji na tradiciji, in ne na mednarodni pogodbi. V vojnih spopadih v prvi polovici 19. stoletja je Švedska ohranjala nevtralni status. Formalno je nevtralnost razglasil kralj Gustav XIV. leta 1834. Švedska je bila že od nekdaj močna vojaška sila, politiko nevtralnosti pa je prilagajala lastnim političnim interesom: leta 1941 je dovolila prehod nemških sil čez švedsko ozemlje na finsko fronto, hkrati pa je zaščitila begunce pred nacizmom. Po letu 1945 se je Švedska odločila za ohranjanje svoje nevtralne drže. Varnost Švedske je bila močno odvisna od statusa Finske in posredno tudi od politike SZ do Finske. / Finska politika nevtralnosti izvira iz obdobja neposredno po II. svetovni vojni. Njen interes, da ostane v konfliktih med velesilami nevtralna, je bil prvič priznan v pogodbi med Finsko in SZ leta 1948 (Sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči). Sporazum prepoveduje podpisnicama, da bi sklepali vojaška zavezništva druga proti drugi, Finska pa ne sme dovoliti uporabe svojega ozemlja za napad na SZ. Finska se je tudi zavezala, da bo za ohranjanje svoje nevtralnosti vzdrževala ustrezne oborožene sile. Njena nevtralnost nima korenin v mednarodnem pravu, status nevtralnosti pa nima mednarodnih jamstev. Tako kot pri Avstriji gre tudi pri Finski za vsiljeno nevtralnost, tokrat od SZ. / Irska je izvajala politiko nevtralnosti med drugo svetovno vojno. Leta 1949 je bila povabljena v NATO, vendar povabila ni sprejela, ker se ni želela priključiti zavezništvu, v katerem je tudi Velika Britanija. Irska je pri tem postavila kot pogoj celovitost Irske, kar pa je bilo nesprejemljivo za Veliko Britanijo. Dejansko pa je Irska v obdobju hladne vojne v političnem smislu pripadala Zahodu, jasno pa je bilo tudi, da bi NATO v primeru vojne med velesilama branil Irsko, tudi zato, ker del otoka pripada Veliki Britaniji.« (Vir: nato.gov.si)

Kaj je finlandizacija

Med Finsko in Sovjetsko zvezo oziroma Rusijo je v 20. stoletju nastalo posebno razmerje, ki ga označuje pojem finlandizacija. Ta pomeni proces, s katerim neka močna država prisili manjšo sosednjo državo, da se vzdrži nasprotovanja pravilom zunanje politike prve, hkrati pa ji omogoči ohranitev svoje nominalne neodvisnosti in lastnega političnega sistema. Finska je morala v času hladne vojne iz politične in kulturne sfere in iz medijev dobesedno izbrisati protisovjetsko razpoloženje. Za finsko neodvisnost je bilo obdobje finlandizacije boleča izkušnja. »Ko na Finskem rečeš, da je nekdo 'finlandiziran', to zveni skoraj kot žalitev. Pomeni, da si bližje Rusiji kot Zahodu.« To je izjavil nekdanji finski premier Alexander Stubb (na vladi 2014–2015).

Konec finlandizacije?

Finski je zdaj tega poniževalnega odnosa Rusije do nje očitno dovolj. Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta se odločila, da Finsko skozi vse demokratične postopke in v sodelovanju s Švedsko popeljeta v zavetje Nata. Pri tem seveda ne gre samo za zgodovinsko skušnjo. Finsko odločitev je spodbudila ruska agresija na Ukrajino, ki dobiva take razsežnosti, da ogroža tudi druge države v tej regiji. Rusija s svojim ravnanjem samo še spodbuja približevanje Nata njenim zahodnim mejam.