Posebna punca (1)

Posebna punca je naslov knjige Jerneje Renko. Šestnajst let je v šoli poučevala slovenščino in retoriko, potem pa jo je rojstvo najmlajše hčere popeljalo v svet posebnih izzivov. Knjigo je javnosti prvič predstavila v sredo na terasi mladinskega oddelka škofjeloške knjižnice – s pogledom na njej tako ljubo Škofjo Loko, v kateri živi že celo življenje. To ji je na pot postavilo tudi težke preizkušnje, ovire, ki jih uspešno premaguje.

V 39. tednu nosečnosti je rodila mrtvega otroka, nato se je razveselila rojstva hčerke Vite, za njo je prišla Nina, ki ji je življenje naložilo velike izzive; pred kratkim se je Jerneja spopadla še z diagnozo, ki jo je poimenovala bolezen na R. Soočila se je z rakom. Na nekaj manj kot 150 straneh vse to in še več opisuje v svojem knjižnem prvencu, ki bralca ne pusti ravnodušnega. Je (p)osebna izpoved, tudi pogled v življenje družine, ki ima otroka s posebnimi potrebami. »Mnoge mame se po rojstvu otroka s težavami v razvoju znajdejo v breznu in ne vidijo izhoda, ne razumejo, zakaj se jim je to zgodilo. Morda jih bo branje mojih zapisov spomnilo, naj ne klonijo pod pritiski družbe, ki z odprtimi rokami sprejema vse, kar ustreza trendom,« zapiše Jerneja, ki je kljub vsemu, kar se ji je dogajalo, na svet in življenje ves čas skušala gledati z optimizmom. »Življenje ni preprosto. A je preprosto lépo,« so njene besede. Knjige, ki jo je posvetila svojim trem puncam Viti, Nini in Lizi, ni načrtovala. Razmišljanja je spontano, po navdihu zlivala na papir, sem in tja objavila kakšen zapis. Pisanje ji je pomagalo, da se je prizemljila in povezala s svojo notranjo resnico. Njene misli so sedaj zbrane v knjigi, in kot poudari, si z njimi želi opolnomočiti kogarkoli, ne samo mamo, ki ima otroka s težavami v razvoju. To je v predgovoru poudarila tudi Saša Bogataj Suljanović, univ. dipl. psih., ki jo poznamo kot šolsko svetovalno delavko na Gimnaziji Škofja Loka, Jerneji pa je v prvi vrsti prijateljica. »Posebna punca je zgodba o posebnih puncah, ki se dotakne vseh. Ni priročnik za srečo, ni navodilo za polno življenje, ni drama, ni patetična izpoved mame s težkimi preizkušnjami, je le oris življenjskega potovanja z zdravimi in manj zdravimi odločitvami, ki sili v refleksijo lastne poti. Posebna punca je tudi avtorica. V filmu Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč karizmatični voditelj anonimnih alkoholikov svojemu varovancu, znanemu ameriškemu striparju Johnu Callahanu, namigne, da sebe najbolje spoznamo, ko pozabimo nase. Na tak način je do sebe prišla Jerneja Renko, s popolno predanostjo družini, z nadčloveškimi napori, vloženimi v posebno punco, ki bo zaradi tega lahko v nasprotju z mnenji mnogih strokovnjakov nekoč samostojna, že sedaj pa je vesela, komunikativna in polna ljubezni,« je med drugim zapisala.

Jernejina izpoved se začne s pogledom precej nazaj – v lepe spomine na otroštvo in mladost, k sorodni duši, njenemu Klemenu, s katerim so ju težke preizkušnje še bolj povezale.

(Se nadaljuje)