Na Bledu po letu dni ponovili iskalno akcijo

Okoli osemdeset ljudi je v soboto na območju Bleda ponovno iskalo domačina Boštjana Lavtarja, ki ga pogrešajo že od 7. aprila lani. Slovenski policisti letno obravnavajo okoli petsto prijav pogrešanih oseb.

Bled – V okolici Bleda so v soboto ponovili iskalno akcijo za Boštjanom Lavtarjem z Bleda, ki ga pogrešajo že več kot leto dni. Ponovno so pregledali širše območje Homa, soteske Vintgar, obrobja med naselji Podhom, Zasip in Gorje ter tolmune in jame na »Borštu«. Pogrešanega tudi tokrat niso našli, je razložil Bojan Kos s Policijske uprave Kranj.

Boštjan Lavtar se je 7. aprila lani odpeljal od doma z osebnim avtomobilom BMW 530 sive barve kranjskega registrskega območja, od tedaj pa so za njim izginile vse sledi. Visok je okoli 175 centimetrov, je močnejše postave, ima kratke lase in bradico. Domnevno je oblečen v modro trenirko, rumeno-črne športne čevlje in tanko puhovko zelene barve. Lahko bi bil tudi na območju Novega mesta ali Kopra. Policija prosi za podatke o pogrešanem Blejcu na interventno številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200.

V iskanju sodelovalo osemdeset ljudi

Iskalno območje so v soboto razdelili na več sektorjev, organizirali so tudi štab, ki ga je vodila blejska Civilna zaščita. Poleg štaba so v obširni iskalni akciji sodelovali še radovljiški gorski reševalci, jamarska reševalna služba, potapljaška reševalna služba, vodniki reševalnih psov, gasilci in policija. »V iskalno akcijo je bilo vključeno okoli 80-člansko moštvo, ki pogrešanega kljub obsežnemu iskanju in trudu niso našli,« je pojasnil Kos. »Za zdaj novih aktualnih podatkov o pogrešani osebi nimamo. Če pa ima kdorkoli kakšne koristne informacije o pogrešanju Boštjana Lavtarja, pozivamo, da jih sporoči na telefonsko številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200,« je še pozval.

Iskalna akcija po zbiranju informacij

Na policiji pojasnjujejo, da so prve aktivnosti pri vsaki pogrešitvi človeka vedno najprej povezane z zbiranjem in vrednotenjem informacij, ki bi bile lahko povezane z izginotjem, med njimi gre za osebne značilnosti pogrešane osebe, interakcijo z okoljem, ugotavljanje motiva za odhod od doma, dogajanje pred izginotjem, njegovo gibanje itd. »Gre za zbiranje informacij v širšem kontekstu, da bi se oseba našla. Sledijo še iskalne akcije in druge aktivnosti, običajno v sodelovanju s službami, ki imajo določena specialna znanja ali lahko pomagajo. Ne glede na vsebino prijave pogrešanja policija preveri vse okoliščine izginotja in izvede vse potrebne ukrepe za izsleditev pogrešane osebe,« je Kos predstavil potek iskalnih aktivnosti policije. Ob tem poudarja, da je oseba pogrešana, dokler je ne najdejo žive ali mrtve oziroma ni identificirano njeno truplo. Glavni kriterij za umestitev osebe na seznam pogrešanih oseb pa je nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja bivališča oziroma iz družinskega, socialnega ali poklicnega okolja, in je to prijavljeno policiji, osebe pa kljub izvedenim ukrepom ne najdejo, dodaja.

Letno petsto prijav pogrešanih oseb

Slovenski policisti letno obravnavajo okoli 500 prijav pogrešanih oseb, od tega je otrok in mladoletnikov približno trideset odstotkov. Največ pogrešanih je odraslih oseb in starejših, predvsem gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi ali pa za izgubljene osebe v gorah in podobno. Večina prijav pogrešanja je podana v enem dnevu in v enem dnevu je večina pogrešanih tudi najdena, kaže policijska statistika. Polovico odraslih pogrešanih najdejo v dveh do treh urah, v roku deset ur najdejo več kot 70 odstotkov pogrešanih, v 24 urah pa več kot 80 odstotkov. »Skrbi preostalih 20 odstotkov, ki ostanejo pogrešani in za katere obstaja večja verjetnost, da potrebujejo pomoč,« je dejal Kos. Za pogrešane otroke do 14. leta starosti velja, da jih več kot 90 odstotkov najdejo v približno štirih urah po prijavi.

Pogrešane osebe se same vrnejo domov v okoli 30 odstotkih primerov, približno toliko jih najde tudi policija sama, prav tako okoli 30 odstotkov pogrešanih pa najdejo starši, svojci, prijatelji ali sosedje. Nekatere najdejo tudi v bolnišnicah. Do deset odstotkov pogrešanih je najdenih mrtvih, največkrat gre za posledice naravne smrti, nesreče in samomora.

Na Gorenjskem lani štirideset iskalnih akcij

Gorenjski policisti so lani na številko 113 prejeli 167 klicev o pogrešanih osebah. Mnoge so našli v zelo kratkem času, do pogrešitve pa je v teh primerih prišlo zaradi zdravstvenih razlogov, slabotnosti osebe pa tudi zaradi izostanka iz socialno-varstvenih zavodov ali pa skrbi svojcev ali prijateljev, da se je sorodniku oziroma znancu kaj zgodilo, ker se ne oglasi na telefon. Na Gorenjskem so lani v 38 iskalnih akcijah iskali 28 pogrešanih oseb, nekatere iskalne akcije pa so trajale tudi več dni. Pet oseb so lani našli mrtvih.