Črno odlagališče postaja bel labod
Nekdanje divje odlagališče v Osojnici, kjer že deluje zbirni center za odpadke za občino Žiri, bo kmalu legalizirano.
Žiri – Sedanji zbirni center za odpadke za žirovsko občino se je razvil iz želje enega od občanov, ki je v Osojnici pred leti začel razgrajevati vozila. Občani so prostor vzeli za svojega in z leti vse več uporabnih odpadkov navozili v Osojnico. Ob ustanovitvi občine se je najvplivnejšim možem ideja zdela zanimiva, zato so uredili sortirnico in zaposlili upravljavca. Kljub temu prostor še danes deluje brez vseh dovoljenj.
»S spremembo prostorskih planov smo ta prostor namenili za zbirni center za odpadke, uredili nekaj dokumentov, nakupili zabojnike in potrebno opremo, tako da našim občanom ponujamo celovito storitev,« pravi Andrej Poljanšek, direktor občinske uprave. Zapletlo se je pri zbiranju dovoljenj, saj občina že leto in tri mesece čaka na vodno soglasje države, kljub temu pa v teh dneh pričakujejo uporabno dovoljenje, v dveh mesecih pa tudi gradbeno dovoljenje. »Z njimi bomo asfaltirali center, uredili lovilce olj in odvodnavanje,« pojasni Poljanšek in doda, da bo tako črno odlagališče končno legalizirano.
V žirovski center za zbiranje odpadkov lahko občani vsak dan v tednu od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, v soboto od 10. do 14. ure, pripeljejo praktično vse, razen zemlje in gramoza. All inclusive, v šali pravi Poljanšek in našteje izrabljene avtomobile, gradbene in elektro odpadke, steklo, belo tehniko in tudi nevarne odpadke. Za nevarne odpadke sta občina in okoljsko ministrstvo nabavila pokrit in zaščiten zabojnik, v katerem shranjujejo olja, barve, razredčila in podobno. »Tako široke palete zbiranja nima praktično nobena druga občina,« pravi direktor.
»Vsak dan je veliko obiska, le malce nanj vpliva vreme,« pravi upravitelj centra Osojnica Miran Benedik in razloži: »Največkrat občani pripeljejo vsakovrstne odpadke, pa tudi razna oblačila, kose pohištva, predmete iz železa in tudi odpadna olja iz gospodinjstva.« Medtem ko se Žirovci v center odpravijo večkrat na leto, tudi z malenkostmi, ki pa vseeno ne gredo v najbližji smetnjak, pa prebivalci iz bolj oddaljenih gorskih vasi največkrat le enkrat letno napolnijo traktorsko prikolico.