Dvajset let Centra za Downov sindrom Kranj (2)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. maj 2022 / 13:12

Trinajst učencev z Downovim sindromom trenutno v Centru za Downov sindrom Kranj dvakrat mesečno obiskuje program učne podpore, ki vključuje gibalno spodbudo pod vodstvom Sanje Steka Kaštrun, in učno pomoč pod vodstvom Stanke Grubešič. S tem želijo prispevati k čim boljšemu razvoju otrok in mladostnikov z Downovim sindromom in opolnomočiti starše za delo z njimi.

Osebe z Downovim sindromom imajo različne intelektualne sposobnosti. Meja ne moremo napovedati, zato mora biti tudi pri njih cilj vseživljenjsko učenje. Znano je, da se številni naučijo brati in pisati, dokazali so celo, da so nekateri na kognitivnem področju sposobni osupljivih dosežkov. Španec Pablo Pineda je bil pred leti prva oseba z Downovim sindromom, ki je v Evropi pridobila celo univerzitetno izobrazbo. Tudi Pineda poudarja pomen inkluzivne družbe, inkluzivnega izobraževanja. Geslo letošnjega svetovnega dneva Downovega sindroma, ki je bil 21. marca, je bilo Polno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo. Ob tem Stanka Grubešič, strokovna vodja Centra za Downov sindrom Kranj, izpostavi, da se s to problematiko srečujejo že vrsto let. »Veliko govorimo, kako bi moralo biti, ko pa želimo izpeljati in realizirati vključenost otrok z Downovim sindromom v vsakodnevno izobraževanje, se to pogosto žalostno konča. Pri nas je še vedno preveč strokovnih delavcev prepričanih, da osebe z Downovim sindromom sodijo v izobraževanju samo v Posebni program vzgoje in izobraževanja, ki se izvaja v okviru šol s prilagojenim programom. Sposobnejši pogosto niso deležni zahtevnejših programov, ki bi jim omogočili kvalitetno in aktivno vključevanje v družbo. Morali bi biti vključeni v vzgojo in izobraževanje s svojimi vrstniki z značilnim razvojem (v vrtec, večinske osnovne šole, poklicno izobraževanje). Več kot 46 let dela z učenci z Downovim sindromom me prepričuje, da bi bili številni lahko uspešni v večinskih šolah, poklicnem izobraževanju, enostavnih zaposlitvah, če bi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Zavodu za šolstvo poskrbeli, da bi se zakonodaja v izobraževanju oseb z Downovim sindromom dopolnila in končno omogočila izobraževanje, ki ga imajo te osebe zagotovljeno v 52. členu Ustave RS. Izobraževanje sposobnejših učencev z Downovim sindromom z vrstniki v večinskih šolah bi se morala tudi zakonsko uresničiti,« meni Grubešičeva.

Evropska asociacija za Downov sindrom (EDSA) je na letni skupščini leta 2017 predstavila rezultate izvedene ankete, s katero so želeli zajeti stanje šolanja otrok z Downovim sindromom v različnih državah. Odgovorilo je 22 organizacij iz 21 držav. Rezultati so pokazali, da samo v Sloveniji ni zakonske možnosti za obiskovanje večinskih šol za otroke z Downovim sindromom! K temu Slovenijo kot podpisnico zavezuje tudi Konvencija o pravicah invalidov. Na to problematiko opozarjata tudi Sanja Steka Kaštrun in Robert Kaštrun iz Kovorja. Slednji je bil pred Grubešičevo vodja Centra za Downov sindrom Kranj. Njun Nino je danes star 24 let. Osnovnošolsko izobraževanje je začel na podružnični šoli v domačem kraju. (Se nadaljuje)