Vlada morda v začetku junija

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 29. april 2022 / 07:43

Predsednik republike Borut Pahor pričakuje, da bi se novi državni zbor lahko konstituiral 13. maja, novo vlado pa bi lahko dobili v začetku junija.

Ljubljana – Predsednik republike Borut Pahor je v torek na neformalnem pogovoru gostil predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki je kot relativni zmagovalec volitev verjetni mandatar. V želji, da vlado sestavijo čim hitreje, je Pahor napovedal, da bo takoj, ko dobi poročilo Državne volilne komisije, podpisal ukaz o sklicu konstitutivne seje državnega zbora, ki bi lahko bila 13. maja, predlog za mandatarja pa bo po pogovoru s poslanskimi skupinami v državni zbor poslal okoli 23. maja. Novo vlado bi tako po Pahorjevi oceni lahko dobili v začetku junija. Golob pa je povedal, da si operativno vlado želi pred počitnicami, da se lahko pripravijo na jesen, na morebitno zaostritev covidnih razmer in energetsko draginjo.

V dneh po nedeljskih volitvah sicer v strankah analizirajo rezultate, Golob pa je tudi že opravil prve pogovore o oblikovanju koalicije s SD, kjer je zaradi po njegovi oceni slabega volilnega rezultata odstopil podpredsednik Jernej Pikalo. Kot je znano, sta iz enakega razloga odstop ponudila tudi koordinator Levice Luka Mesec in celoten izvršni odbor, o čemer se mora opredeliti svet stranke.

Zbrali smo še nekaj gorenjskih odzivov na razplet volitev. Vnovič izvoljeni Branko Grims (SDS) se je s tvitom zahvalil volivcem. »Tokratna izvolitev v državni zbor mi je še bolj dragocena, saj so v okraju proti meni kandidirali tudi šef gasilcev, poslanec; na desni župan Čebulj in minister Tonin. Zato je uspeh toliko večji,« je zapisal. V drugem tvitu je še pojasnil, da je bil edini v SDS, ki je uradno predlagal, da bi po zmagi v prvem valu korone šli še pred poletjem 2020 na predčasne volitve, a ga ni nihče podprl. »Časa za nov obraz ne bi bilo in desni bi imeli ustavno večino,« je ocenil.

Skupen cilj koalicije KUL in Gibanja Svoboda, da se »neodgovorna vlada poslovi in da Slovenijo postavimo nazaj na pravo pot«, na pot demokracije, pravne države in človekovih pravic, je dosežen, je povedala predsednica SAB Alenka Bratušek. Ob izpadu stranke iz državnega zbora in njegovi novi sestavi pa jo podobno kot predsednika Desusa Ljuba Jasniča skrbi, da bodo upokojenci največji poraženci volitev.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je ocenil, da gre za novo obdobje v slovenski zgodovini, saj se bo vlada, »ki smo jo gledali dve leti, ki je uničevala Slovenijo«, poslovila. Slab volilni rezultat – LMŠ je ostal pod parlamentarnim pragom – je pripisal predvsem prelivanju glasov na liberalnem polju in mobilizacijskemu momentu novega obraza. Po njegovi oceni so stranke KUL-a plačale ceno za enotnost.

Čeprav se niso uvrstile v državni zbor, pa si je poleg petih parlamentarnih še deset strank, ki so prejele vsaj odstotek glasov, zagotovilo državno financiranje v naslednjih štirih letih. Za financiranje političnih strank je sicer trenutno na letni ravni na voljo 2,5 milijona evrov. Največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda bo tako prejela na leto 710 tisoč evrov, zadnja na seznamu, Vesna – zelena stranka pa si je z 1,33 odstotka glasov zagotovila približno 68 tisoč evrov letno. Prav zato je Klemen Belhar, njihov kandidat v Kranju, dejal, da so z rezultatom na volitvah relativno zadovoljni, »ker nam omogoča obstoj, bolj kot te volitve pa nas zanimajo naslednje in trdno verjamemo, da tedaj pridemo v parlament, ker Slovenija potrebuje zeleno stranko«. O splošnem volilnem izidu pa je dejal: »Mislim, da smo v boju proti avtokraciji dobili oligarhijo, in ne vem, če je to dobro.«