Cepič Stare trte sta pri župnišču v Zgornjih Gorjah zasadila skrbnika Jan Bizjak in Tilen Soklič. / Foto: Tina Dokl

Prejeli cepič Stare trte z Lenta

Občina Gorje je marca na slovesni prireditvi v Mariboru prejela cepič Stare trte z Lenta, ki so ga v nedeljo zasadili pri župnišču v Zgornjih Gorjah.

Zgornje Gorje – Marca so pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu opravili 43. rez Stare trte, ki je s svojimi več kot 450 leti najstarejša trta na svetu in simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije. Maribor vsako leto pokloni v dar cepiče Guinnessove rekorderke sedmim prejemnikom doma in na tujem. Letos so ga poleg Občine Gorje prejeli še Občina Braslovče, Franci Zidar – lastnik gradu Lamberg v Vojniku, Občina Vojnik, Hiša Krasna v Lokvi, Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav iz Banjaluke (Bosna in Hercegovina), Malteška vladna kmetijska in raziskovalna ustanova za vinsko trto na Malti in Univerza Cirila in Metoda v Skopju, Inštitut za Kmetijstvo v Skopju (Severna Makedonija).

Cepič Stare trte, ki ji v Gorjah pravijo tudi trta miru, so posadili v nedeljo, ob prazniku zavetnika njihove župnije sv. Jurija. Namenili so ji posebno mesto pri župnišču v Zgornjih Gorjah. »Trta bo v naših krajih vez prijateljstva, ljubezni, dobre misli in pozitivne energije, obenem bo simbol miru in povezovanja vseh ljudi na svetu,« je dejal župan Občine Gorje Peter Torkar in še povedal, da so vlogo za pridobitev cepiča oddali že leta 2019. »Najstarejši trti na svetu se bo v prihodnje pridružila tudi ena od najstarejših trt v gorjanski občini, ki raste na domačiji pr' Poro v Spodnjih Gorjah,« je še dodal župan.

Cepič Stare trte, sorte žametovka ali modra kavčina, ki je eno izmed najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem, sta zasadila Jan Bizjak in domačin Tilen Soklič, ki bosta za trto tudi skrbela. »Trto, ki sicer ni zahtevna rastlina, bomo letos negovali zlasti z zalivanjem in pletjem. Trenutno je zaščitena z mrežo, da se izognemo morebitnim poškodbam. Ob njej bomo postavili oporo na način brajde, kjer se bo lahko širila in bo v prihodnje poleg grozdja nudila tudi senco in prostor za prireditve. V Gorjah ima ugodne pogoje za rast, saj ima veliko sonca, obenem je zasajena v dobro zemljo, kjer ni kamenja. Letos bo najverjetneje odgnala glavni poganjek, ki ga bomo prihodnje leto na določeni višini prikrajšali, pričakujemo pa, da bo letno zrasla od enega do dva metra. V dveh do treh letih pa bi morala obrodili prve grozde,« je pojasnil Bizjak. Trto je blagoslovil domači župnik Matej Pavlič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 11:01

Festival ribjih dobrot

Klub blanskih ribičev je ponovno vabil na Bohinjsko Belo na ribje dobrote. Tokrat so za glasbo v popoldanskih urah skrbeli Dolinski muzikantje, večer pa je bil namenjen ljubiteljem dalmatinskih napevo...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Miša ni zmagala

Fatalko smo letos izbirali iz voditeljskih, igralskih, pevskih, televizijskih, političnih in lepotnih vod. Tokrat je šel naziv v roke miss Slovenije 2005, Sanji Grohar. Naslov je prevzela od lanske fa...

Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Žar, resničen resničnostni šov

V pripravi je nov resničnostni šov z naslovom Žar.

Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Nominator

Še dobro, da se nam v teh predvolilno pregretih dneh, rdeče rumeno, »konvertitno kodrlajsasto«, polnih koalicijskih obljub ter lažeh, dogaja še kaj drugačnega. Bolj vsakdanje razumljeneg...

Kultura / petek, 10. november 2006 / 06:00

Filmi kot dokument časa

V Tržiču poteka 2. festival kratkih filmov in video spotov. Za uvod dokumentarca o Bloški planoti in tržiškem vlaku.

Kultura / petek, 10. november 2006 / 06:00

Mojčina mavrična prepletanja

"Čipko predstavljamo skozi uporabo v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do smrti," o razstavi 20 let Mojčinih mavričnih prepletanj pravi njena avtorica Mojca Jemc.