Homeopatija ni »kar nekaj«

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 24. januar 2015 / 10:56

»Homeopatsko zdravljenje ni škodljivo, če zdravi zdravnik, ki ima dodatna znanja iz homeopatije. Prav zato homeopat ne more biti nekdo z opravljenim 'vikend tečajem',« opozarja zdravnica homeopatinja Špela Peternelj, dr. med., iz Škofje Loke, ki pogreša predvsem nadzor nad delom homeopatov v Sloveniji, pozdravlja pa prvi korak Zdravniške zbornice Slovenije, da zdravnikom, ki se ukvarjajo s homeopatijo, ne bo več grozila z odvzemom licence.

Zdravniška zbornica Slovenije je omehčala odnos do homeopatije in zdravnikom, ki se ukvarjate s homeopatijo, ne bo več grozil odvzem licence. Kako komentirate odločitev?

»To je prvi pomemben korak, ki ga slovenski zdravniki-homeopati in Slovensko homeopatsko društvo pozdravljamo in za katerega si prizadevamo že več kot dvajset let, ampak pot bo verjetno še dolga. Ministrstvo za zdrav­je mora najprej pripraviti ustrezen zakon v zvezi s tem in ga prenesti na vlado, ki bo predlog zakona dala v presojo parlamentu.«

Od kod takšno nezaupanje homeopatskemu zdravljenju, glede na to, da smo edina država znotraj Evropske unije, ki homeopatije še ni uradno priznala? Že v sosednji Avstriji npr. je ta način zdravljenja zelo cenjen.

»Zanimivo je, da se pri nas akupunktura, ki naj bi bila statusno na povsem enakem nivoju kot homeopatija, lahko brez problema izvaja v ljubljanskem kliničnem centru in to na napotnico, ki jo plača zdravstvena zavarovalnica. Skeptiki, ki so v zvezi s homeopatijo zelo glasni, pri akupunkturi molčijo. Vse, kar se zdaj dogaja okrog homeopatije v Sloveniji, se dogaja zaradi članstva v Evropski uniji, ki je zahtevala, da pridejo homeopatska zdravila v slovenske lekarne. Še s tem smo zelo odlašali, vse do leta 2011, ko so v lekarne prišla prva zdravila. Potrebnega bo še veliko dela, da bo homeopatija prišla na položaj, kot je denimo v Avstriji in Nemčiji, kjer je zelo cenjena. V Avstriji je ogromno zdravnikov homeopatov in tudi zakon je tak, da je samo zdravnik lahko homeopat. Saj imamo pri nas na papirju enak zakon, le upošteva in nadzira se ga ne.  V Avstriji je kazen za homeopate, ki niso zdravniki, tako visoka, da si nezdravniki niti ne upajo tega početi in tako pride, vsaj tak je bil primer, avstrijski homeopat, po izobrazbi gimnazijski maturant, homeopatsko zdraviti v Slovenijo?! Pri nas je v praksi očitno homeopat lahko vsakdo, ki naredi vikend tečaj. Slovenski zdravniki homeopati zelo pogrešamo izvajanje nadzora nad tem, inšpekcijske službe ne opravijo svojega dela, kajti laiki, nezdravniki, naredijo pacientom največ škode in tudi homeopatiji na splošno. Čeprav je med ljudmi splošno razširjeno, da homeopatija absolutno ne more škoditi, v tem primeru ni tako.

Naj še dodatno pojasnim: homeopatija je v Sloveniji del zdravilske dejavnosti po Zakonu o zdravilstvu, ki določa, da lahko homeopatijo, kiropraktiko in osteopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije, kiropraktike ali osteopatije, in veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom. Zdravniku, ki je temeljni nosilec homeopatije in je edini usposobljen za (homeopatsko) zdravljenje ljudi in predpisovanje (homeopatskih) zdravil za uporabo v humani medicini, pa je v skladu z Zakonom o zdravniški službi do zdaj grozil od­vzem ali neizdaja licence.«

Pa je homeopatija dovolj dobro znanstveno podprta?

»Ogromno je znanstvenih študij, ki jih skeptiki ali ne berejo, ali pa iščejo pomanjkljivosti v malenkostih. Še enkrat poudarjam, da je homeopatija gledano znanstveno na enakem nivoju kot akupunktura, le da so bili za slednjo v določenem trenutku navdušeni pravi ljudje na pravem mestu in so jo lahko uveljavili.«

Dvajset let ste bili zdravnica v Železnikih. Ste imeli kaj težav zaradi dejstva, da ste bili že tedaj tudi homeopatinja?

»S homeopatijo sem se prvič srečala leta 1991 in istega leta sem se začela tudi izobraževati na tem področju. Homeopatijo sem delala ob svoji ambulanti do leta 1999, ko sem podpisala zavezo na Zdravniški zbornici Slovenije, da se s tem ne bom več ukvarjala. Tak je bil tedaj zakon. Takrat sem šla na specializacijo iz družinske medicine in v začetku leta 2000 vzela koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Moram pa povedati, da ne prej ne zdaj nisem dobila nobenega „polena pod noge“ zaradi homeopatije. Iz različnih razlogov tudi zaradi poplave v Železnikih leta 2007, ki je uničila prostore zdravstvenega doma, sem se odločila, da vrnem koncesijo in se začnem ukvarjati samo s homeopatijo. Imam več kot 2000 ur izobraževanja doma in v tujini, vsako leto grem v Grčijo k prof. Georgeju Vithoulkasu, dobitniku alternativne Nobelove nagrade za oživljanje homeopatskega zdravljenja in izobraževanje na področju homeopatije z najvišjimi standardi. Na leto obiščem tudi več seminarjev v Nemčiji. Brez konstantnega študija ne moreš delati dobro.«

Kako torej primerno umestiti homeopatijo znotraj uradne medicine?

»Vsakega pacienta sprejmem kot zdravnica uradne medicine in kot zdravnica homeopatinja in uporabim vse znanje, ki ga imam iz obeh področij. Po pogovoru s pacientom se odločim, ali ga bom zdravila homeopatsko, ali je sploh primeren za homeopatsko zdravljenje in če ni, mu svetujem, kako naj ravna naprej.

V javnem zdravstvu, glede na trenutna pravila zdravstvene zavarovalnice, zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti niti ne bi mogel delati obojega. Zavarovalnica homeopatskega načina zdravljenja namreč (še ne) plača in tudi časovno je to nemogoče, saj ima zdravnik družinske medicine za pacienta na voljo oz. plačanih le nekaj minut. Če vam povem, da jaz za odraslega pacienta za prvo srečanje namenim uro in pol ter uro za otroka, potem tudi zdravniki, ki delajo v javnem zdravstvu, to lahko opravljajo samo izven delovnega časa.«

Zakaj vas je tako pritegnila prav homeopatija?

»Že na začetku študija medicine so mi bile zelo blizu alternativne oblike zdravljenja. Izobraževala sem se na področju homeopatije in akupunkture. Da sem se odločila samo za homeopatijo, je prevladalo moje prepričanje, da dveh tako obsežnih sklopov, kot sta tradicionalna kitajska medicina in homeopatija, ne moreš dovolj kvalitetno delati hkrati. Večje uspehe ugotavljam pri homeopatskemu zdravljenju, zato je to pri meni prevladalo.«

Princip homeopatije je, da se podobno zdravi s podobnim.

»Tako je. Vsako homeopatsko zdravilo, okrog 2500 jih je in so rastlinskega, mineralnega ali živalskega izvora, ima natančno opisane svoje simptome, tako psihične kot fizične. Princip zdravljenja je, da pacientu z vsemi njegovimi simptomi najdem prav zanj najbolj pravega. Npr. za astmo pride v poštev okrog 400 zdravil, jaz pa moram med temi najti tistega, ki je določenemu pacientu pisan na kožo, ker edino tisto mu bo lahko zares pomagalo. Se pravi, če pride k meni deset pacientov z astmo, je velika verjetnost, da bo vsak dobil različno zdravilo.«

Vi govorite o zdravilih, za­sledila sem tudi poimenovanje homeopatski pripravki. Kaj je pravilno?

»To so zdravila, ki so registrirana in se uporabljajo v humani medicini. Beseda pripravki je napačna.«

Kdo so vaši pacienti?

»Otroci, odrasli, dojenčki, zdravniki ... Zdravim akutne in kronične bolezni. Lahko rečem, da so v več kot 60 odstotkih moji pacienti otroci z različnimi težavami, npr. kožnimi, atopijskimi dermatitisi, alergijami, ponavljajočimi infekti, vnetji ušes, anginami, bronhioloitisi... Pridejo tudi pacienti s psihičnimi težavami, tu homeopatija lahko zelo pomaga.«

Nekako velja splošno prepričanje, da so homeopatska zdravila pri nas kar draga.

»Če jih primerjam z alopatskimi, torej zdravili uradne medicine, niso draga. Morda so malce višje cene v primerjavi s tujino. Ena deset gramska steklenička homeopatskega zdravila stane okrog deset evrov, pa jo ima pacient lahko za dolgo časa. Homeopatska zdravila so različnih jakosti, različnih potenc. Ni pa kombinacij. Vedno predpišem samo eno zdravilo na podlagi natančne anamneze. Pacienta vprašam vse, od njegovega značaja, strahov, hobijev, apetita, potenja, odvajanja blata do spanja, sanj. Vse to me zanima, ker je pomembno.«

Ga tudi klinično pogledate?

»Če je to potrebno, da.«

Homeopatiji nejeverni pripisujejo tudi t.i. placebo efekt...

»Placebo efekt se »izkorišča« v uradni in alternativni medicini in sam po sebi ni nič slabega. Vendar pa placebo efekt lahko učinkuje nekaj tednov, morda mesec dni, potem pa se izkaže, da je le treba zamenjati zdravilo za pravega.

Prejšnji teden je prišla k meni mama s štirinajst dni starim dojenčkom, ki je imel krče. Dojenčka ne moreš zdraviti s placebom. Tudi živali zdravijo s homeopatijo in tudi pri njih je težko govoriti o placebo efektu.

Veste, sem praktik, v ambulanti imam čez 3000 pacientov, in večina njih je zadovoljnih. Morda kdo tudi ne, še posebej, če pride s takšno diagnozo, kjer mu ne morem pomagati in mu npr. bolečine lahko samo lajšam. Homeopatsko zdravljenje gre z roko v roki z uradno medicino in če pride k meni bolnik z rakom, mu dam dodatno homeopatsko zdravilo, ne spreminjam in ne posegam pa v terapijo klasičnega zdravljenja.«