O zeliščih z domačega vrta

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Nasveti / torek, 26. april 2022 / 07:25

V petek so v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori odprli razstavo z naslovom Vse arcnije z rož narjene, na kateri so predstavljena zelišča, ki so jih za boljši okus jedi in boljše zdravje uporabljale naše babice, pa tudi tista, ki so na naše vrtove in v uporabo prišla šele v zadnjem času.

Kranjska Gora – V preteklosti je na vsakem gorenjskem vrtu ob hiši raslo tudi nekaj zelišč. Kamilico, šetraj, luštrek in žajbelj so gospodinje dodajale, da so izboljšale okus jedi, ki so jih pripravljale za svoje družine, in uporabile, kadar je bilo treba poskrbeti za poškodbo, slabo počutje ali bolezen kakšnega od članov družine.

Za kaj vse lahko uporabimo tradicionalna zelišča, ki rastejo po gorenjskih vrtovih, pa tudi tista, ki so k nam prišla v sodobnem času, si lahko ogledamo na razstavi, ki sta jo v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori postavila Gornjesavski muzej Jesenice in Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR).

»Predlagam, da pri odločitvi o tem, katera zelišča boste nasadili v svojem vrtu, izhajate iz težav, ki jih imate,« svetuje zeliščarka Monika Mulej z zeliščne kmetije Hanuman iz okolice Litije, ki je v petek ob odprtju razstave pripravila tudi priložnostno predavanje o zdravilnih zeliščih. »Posadite nekaj, kar boste lahko uporabili pri prehladih: kamilico, žajbelj ali žepek, pri roki je dobro imeti tudi kaj, kar pomaga pri težavah z želodcem – na primer hermeliko, rman in kamilico. Če se urežemo ali udarimo, pomaga list sveže hermelike, aloja je dobra za opekline ... Za bolj specifične težave, na primer z ožiljem, lahko posejete malo ajde, nežna materina dušica in kamilica ali oves pa vam bodo pomirili živce.

Kot je povedala soavtorica razstave Špela Smolej Milat, kustodinja Gornjesavskega muzeja, so idejo za razstavo našli v žlahtni tradiciji zeliščarstva, ki ga še danes predstavlja lik Pehte iz Vandotovih pravljic, k sodelovanju pa so povabili RAGOR, kjer z zeliščarji že dolgo sodelujejo.

Kot je povedala Urška Luks, vodja projekta Pehtina zelišča, so projekt začeli z delavnico pred več kot desetletjem prav v občini Kranjska Gora. Interes je bil tako velik, da so jo nadgradili v sklop praktičnih izobraževanj, predavanj in strokovnih ekskurzij, ki ga letos podpirajo štiri zgornjegorenjske občine.

In če so bili v začetku udeleženci predvsem mlajši upokojenci, je se jim v zadnjem obdobju pridružujejo mladi, ki si želijo poglobljenih znanj. Predavanja in delavnice vsako leto nadgrajujejo, ker se večina udeležencev v projekt vključi več kot enkrat. Za zdaj, še pojasni, zelišča gojijo in predelujejo predvsem za lastno uporabo. Takšnih, ki bi se opogumili in hobi spremenili v posel, pa za enkrat ni veliko, še pravi Luksova.