Letalci na krilih poguma

V sredo je v zbirki Zgodbe slovenskih letalcev izšla nova, tretja knjiga z naslovom Na krilih poguma, v kateri avtorja Marko Malec iz Kranja in Borut Podgoršek iz Škofje Loke predstavljata devet novih zgodb o slovenskih letalcih.

Kranj – Borut in Marko sta se kot soavtorja knjig o letalcih našla po naključju, oba sta preučevala slovensko letalsko zgodovino, oba sta pisala članke za reviji Obramba in Krila. Njun knjižni prvenec sega v leto 2019, takrat sta izdala knjigo Zaljubljeni v letenje, v kateri sta predstavila osemnajst zgodb slovenskih pilotov, stevardes in letalskega mehanika. Druga knjiga z naslovom Stražar z neba, ki je izšla predlani, prinaša dve zgodbi, obe je napisal Borut. V sredo je v zbirki Zgodbe slovenskih letalcev izšla tretja knjiga, z naslovom Na krilih poguma in z devetimi zgodbami letalcev, ki so v časovnem obdobju od leta 1916 do leta 1993 vsak na svoj način pripomogli k razvoju slovenskega in jugoslovanskega civilnega in vojaškega letalstva. Verjetno to ni njun zadnji niz zgodb. »Literature, ki bi na poljuden, a hkrati na strokoven način ohranjala spomine na slovenske letalce, ni veliko,« pravita Marko in Borut in hkrati z zadovoljstovm ugotavljata: »Kako pravilna je bila najina odločitev o tovrstnem ohranjanju spomina na naše letalce, pove podatek, da se vse več letalcev, sorodnikov in njihovih prijateljev obrača na naju in nama posreduje gradivo za nove in nove zgodbe.«

Boštjančič: »Gre za izjemno delo«

Tudi pri nastajanju tretje knjige ju je raziskovalno delo vodilo po številnih poteh in po neštetih pogovorih in obiskih je nastalo devet zanimivih zgodb. »Prepričan sem, da bo tudi ta knjiga uspešnica. Gre za izjemno delo! Če je v tebi, spoštovani bralec, le še nekaj tistih otroških sanj (»Ko bom velik, bom pilot!« – op. p.), boš knjigo le s težavo odložil, dokler ne boš prebral prav zadnje vrstice,« je v predgovor knjige zapisal Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, in dodal: »Vsaka zgodba v knjigi bi sicer zaslužila roman, a je z objavo v knjigi dostojen in korekten opis, ki jo rešuje pred pozabo. In prav to je velikanska vrednost knjige in celotne zbirke Zgodbe slovenskih letalcev.«

Devet letalcev, devet zgodb

Kdo je letalec, ki je v zraku, po seštevku vseh letov, preživel dve leti in pol? To je Marjan Bizjan, ki živi v Vrbnjah pri Radovljici. Za njim je izjemna letalska kariera. Kot jadralni in športni pilot je začel na letališču v Mostah, kot prometni pilot je v Adrii Airways dosegel vse, kar se je dalo doseči. Milan Polak, ki je po izstopu iz vojašega letalstva živel na Jesenicah, se je v Sovjetski zvezi izšolal za bombniškega pilota, letalsko kariero pa je končal kot predavatelj na vojaški letalski akademiji. Slavko Mašera je bil major jugoslovanskega vojaškega letalstva, kot pilot inštruktor je izšolal na ducate mladih pilotov v Jugoslaviji in v Zambiji. Mirko Komjanc je kot pilot vstopil v italijansko vojaško letalstvo, bojeval se je v Eritreji, Etiopiji in Britanski Somaliji. Maks Arbeiter je dosegel vrhunske rezultate v jadralnem letalstvu in postavil temelje jadralnemu šolstvu, sicer pa je bil učitelj letenja v Zveznem letalskem centru v Vršcu. Heljo Godnič je bil ljubiteljski letalec, izdelal je dva žirokopterja in z njima tudi poletel. Bogomil Jaklič je bil Maistrov borec in tvorec letalstva Kraljevine Jugoslavije. Pavel Kavčič, eden prvih strojnih inženirjev v Sloveniji, je na številnih slikah v pilotskem kombinezonu, a avtorjema knjige ni uspelo najti pisnih dokazov, da je bil tudi pilot. Ivan Koroša je bil predvojni hidroletalec, medvojni strelec v ameriškem bombniku B-24 in povojni preizkusni pilot ...