Obdavčitev dohodkov iz kapitala in najema

Spremenjeni zakon o dohodnini znižuje stopnjo dohodnine od dohodkov iz kapitala in od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem.

Spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini so začele veljati 22. marca, uporabljajo pa se že za davčno leto, ki se je začelo 1. januarja 2022. Spremenjeni zakon prinaša spremembe tudi pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala in od oddajanja premoženja v najem.

Po stari ureditvi je za obdavčitev dohodkov iz kapitala, to je od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, veljala 27,5-odstotna davčna stopnja, ki pa se je pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov znižala za pet odstotnih točk za vsakih pet let imetništva kapitala, tako da po dvajsetih letih imetništva kapitala davka ni bilo treba plačati.

Novela zakona o dohodnini znižuje stopnjo dohodnine od dohodkov iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov, hkrati pa obdobje imetništva kapitala, ko ni treba plačati dohodnine od dobička iz kapitala, skrajšuje z dvajset na petnajst let. To pomeni, da po petnajstih letih imetništva kapitala ni treba plačati dohodnine od dobička.

Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem zakon znižuje stopnjo dohodnine s 27,5 na 15 odstotkov, hkrati pa odstotek normiranih stroškov, ki jih prizna pri ugotavljanju davčne osnove, znižuje s 15 na 10 odstotkov.

Spremenjeni zakon tudi omogoča zavezancem, ki dosegajo dohodke iz kapitala oziroma iz oddajanja premoženja v najem, da te dohodke vključijo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, tako da jih davčni organ obdavči skupaj z drugimi dohodki po progresivnih davčnih stopnjah in z upoštevanjem davčnih olajšav. Če se odločijo za to možnost, morajo o tem na predpisan način seznaniti davčni organ. To lahko storijo z vložitvijo ugovora na informativni izračun dohodnine, ne morejo pa svoje odločitve uveljaviti z vložitvijo davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave.