So zaračunavali preveč obresti

V Zavodu Kolektiv 99 menijo, da banke neupravičeno ne upoštevajo negativne vrednosti referenčne obrestne mere Euribor in tako kreditojemalcem zaračunavajo previsoke obresti.

Kot pravijo v Kolektivu 99, banke pri obračunavanju spremenljive kreditne obrestne mere, ki je vezana na Euribor, ravnajo, kot da je ta nič odstotkov, čeprav je že od leta 2015 negativen.

Ljubljana – Slovenske banke pri obračunavanju obresti od kreditov neupravičeno ne upoštevajo negativne vrednosti Euriborja, so minuli teden sporočili iz Zavoda Kolektiv 99, kjer so v imenu kreditojemalcev skupaj z osnutki kolektivnih odškodninskih tožb dvanajstim slovenskim bankam posredovali poziv, naj to nemudoma prenehajo.

Kot pravijo, banke namreč pri obračunavanju spremenljive kreditne obrestne mere, ki je vezana na Euribor, ravnajo, kot da je ta nič odstotkov, čeprav je že od leta 2015 negativen. »Tako so si banke v zadnjih letih, na račun prikrajšanih potrošnikov brez pravne podlage ali na podlagi ničnih pogodbenih klavzul prilastile koristi negativnih vrednosti Euriborja,« pravijo v zavodu, kjer so banke pozvali, da kreditojemalcem vrnejo prikrajšanje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V Zavodu Kolektiv 99 menijo, da je ravnanje bank neskladno z veljavno zakonodajo, predvsem z zakonom o varstvu potrošnikov, zakonom o potrošniških kreditih in obligacijskim zakonikom. Dodajajo, da so takšne prakse kot nezakonite spoznala že nekatera sodišča v Španiji in Avstriji, pred dnevi pa je Zveza potrošnikov Slovenije javnost obvestila, da je višje sodišče v Ljubljani potrdilo sodbo, s katero je bilo Banki Sparkasse naloženo, da v kreditnih potrošniških pogodbah preneha obračunavati negativne referenčne obrestne mere Euribor v višini nič odstotkov.

Zavod Kolektiv 99 s pozivom od bank zahteva tudi, da prenehajo uporabljati t. i. floor klavzule, »v skladu s katerimi se v škodo kreditojemalcev šteje, da v primeru negativnih vrednosti Euriborja vrednost tega ni obračunana po dejanski (negativni) vrednosti, kar bi zmanjšalo skupno obrestno mero, temveč znaša nič odstotkov«.

V Združenju bank Slovenije so pred dnevi sporočili, da bodo v zvezi s tematiko po prvomajskih praznikih pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo odgovorili na vprašanja oziroma obtožbe zavoda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 11. september 2013 / 11:51

Prvi čebelarski mojstri

Kranj - V Sloveniji potekajo izpiti za pridobitev 52 različnih mojstrskih nazivov, kot zadnja je bila dana možnost za pridobitev naziva čebelarski mojster. Ob koncu avgusta je na praktične...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...