Od tradicije do inovacij

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. april 2022 / 09:18

Kongresni center na Brdu pri Kranju je v zadnjih tednih gostil dva pomembna gospodarska dogodka. Pred nedavnim je tam potekal letošnji vrh slovenskega gospodarstva, na katerem so potrdili načrt razvojnega preboja, ki so ga poimenovali Horizonti prihodnosti. Kljub temu da vsebuje besede in besedne zveze, za katere se zdi, da jih v zadnjem času ves čas poslušamo, dokument prinaša tudi konkreten nabor ukrepov, s katerimi naj bi zastavljene cilje tudi dosegli. Med ključnimi izzivi, ki nas čakajo, so gospodarstveniki poudarili zeleni prehod, ki ga opredeljujejo kot novo industrijsko revolucijo in verjetno največji projekt v zgodovini države, digitalizacijo in avtomatizacijo ter usposobljene kadre, od katerih je razvoj gospodarstva ne nazadnje najbolj odvisen.

Če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, bo šlo dobro vsem državljanom, pa je ob nedavni razglasitvi obrtnika in podjetnika leta dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in ob tem spomnil, da 99 odstotkov slovenskega gospodarstva predstavljajo mali obrtniki in podjetniki.

Eden teh je letošnji obrtnik leta Jože Krmelj, kovaški mojster iz Loga nad Škofjo Loko. Z unikatnimi kovanimi izdelki, ki se prodajajo tudi v tujini, dokazuje, da so kvaliteta in ročno delo cenjeni tudi v dobi digitalizacije. A za poklic kovača se danes mladi ne odločajo več, zato je v ospredju takšnih obrti predvsem misel na nadaljevanje tradicije.

Povsem drugačna, a v svojem bistvu podobna, je zgodba Franca Kuzme iz Hotemaž, ki je v času vzpona digitalnih medijev in pretočnih spletnih platform uspel s proizvodnjo vrhunskih gramofonov, ki jih cenijo ljubitelji glasbe po vsem svetu. »Nikoli nisem želel delati kopij tistega, kar obstaja, vedno sem stremel k nečemu novemu in boljšemu,« mi je dejal v pogovoru pred kratkim in tako povzel bistvo delovanja podjetništva.

Oba primera kažeta, da se da uspeti tudi v tako nišnih segmentih, kot sta kovaštvo in vrhunski hi-fi. Da je podjetniške volje dovolj tudi med mladimi, pa dokazujejo projekti, kot je kamniški KIKštarter, kjer so nedavno odprli mansardni del, s katerim prostor zagotavljajo tistim, ki šele stopajo na podjetniško pot.

V času negotovih razmer, od rasti cen energentov, negotovosti, ki jih prinašajo razmere v Ukrajini, do pomanjkanja delovne sile, s katero se spopadajo številna domača podjetja, se vendarle zdi, da nam podjetniške miselnosti ne primanjkuje. Če bo svoje prispevala še država z ustvarjanjem pravih pogojev, potem se lahko nadejamo, da bodo horizonti prihodnosti res postali del sedanjost.