Colin Salter, Moč besede, 100 govorov, ki so vznemirili svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 224 strani

Moč besede

»Verjamem, da ni velike razlike med tem, kaj lahko dosežejo biološki možgani in kaj računalnik. Zatorej iz tega izhaja, da lahko računalniki teoretično posnemajo človeško inteligenco – in jo presegajo. Raziskave umetne inteligence zdaj naglo napredujejo. Nedavni mejniki, kot so samovozeči avtomobili ali računalnik, ki zmaga v igri Go, napovedujejo prihodnost. V to tehnologijo se stekajo gromozanske naložbe. Dosedanji dosežki bodo zagotovo bledeli v primerjavi s tem, kar bodo prinesla prihodnja desetletja. Potencialne koristi, ki jih prinaša ustvarjanje inteligence, so ogromne. Ne moremo predvidevati, kaj bi lahko dosegli, ko bo naš um ojačan z umetno inteligenco. Nemara bomo z orodji te nove tehnološke revolucije lahko odpravili del škode, ki jo je v naravnem svetu povzročila zadnja tehnološka revolucija – industrializacija. In prav gotovo si bomo prizadevali, da bomo končno izkoreninili bolezni ter revščino. Vsak vidik našega življenja se bo spremenil. Na kratko, uspeh pri ustvarjanju umetne inteligence bi bil lahko največji dogodek v zgodovini naše civilizacije. Vendar bi bil to lahko tudi zadnji dosežek civilizacije, če se ne naučimo, kako se izogniti tveganjem. Poleg koristi bo umetna inteligenca prinesla tudi nevarnosti, na primer močno avtonomno orožje ali nove načine, kako bo peščica zatirala množice. To bo močno pretreslo naše gospodarstvo. In v prihodnosti bi lahko umetna inteligenca razvila svojo voljo – tako, ki bo v nasprotju z našo. Na kratko, razvoj umetne inteligence bo ali najboljša ali najhujša stvar za človeštvo. Zaenkrat še ne vemo, kaj bo.« (str. 202)

Gornji odlomek je iz govora, ki ga je imel sloviti fizik Stephen Hawking (1942–2018) v Cambridgeu, 19. oktobra 2016. V tej knjigi stotih govorov je objavljen pod naslovom, ki je več kot zgovoren: Razvoj umetne inteligence bo ali najboljša ali najhujša stvar za človeštvo. Sicer pa so med izbranimi govorniki sama zveneča imena. Prvi štirje so iz antične dobe: Sokrat, Aleksander Veliki, Ciceron in Jezus Kristus. Med najnovejšimi pa poleg Hawkinga še: Osama bin Laden, Steve Jobs, Bill Gates, Malala Jusufzaj, Mark Zuckerberg, Elon Musk in Oprah Winfrey. Vmes pa še cela vrsta znanih in pomembnih osebnosti: filozofi, verski voditelji, državniki, vojskovodje, predsedniki, kralji, borci za mir in aktivisti za človeške pravice, po krivem obtoženi in dolga leta zatirani … Zanimivo, poučno in navdihujoče branje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 14. junij 2013 / 14:00

Stavi na slovensko pesem

Danes, 14. junija, ob 20. uri bo v Gledališču Toneta Čufarja s koncertom slovenskih pesmi petnajsto pomlad zaznamoval pevski zbor Vox Carniola. Dirigentka Eva Jelenc Drozg ga vodi četrto sezono.

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 16. november 2010 / 07:00

Starša razočarana nad sodbo

Primoža Rihtaršiča, voznika snežnega teptalnika, pod katerim je na Starem vrhu lani umrla šestletna deklica, so obsodili na pogojno zaporno kazen, soobtoženega upokojenega direktorja smučišča Matevža...

Kronika / torek, 16. november 2010 / 07:00

Spolno nadlegoval desetletnico

Jesenice – Kranjski kriminalisti so zaradi domnevnega spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, kazensko ovadili 64-letnega Jeseničana, so sporočili s Policijske uprave K...

Gospodarstvo / torek, 16. november 2010 / 07:00

Upniki potrdili najem posojila

Upniški odbor Merkurja je potrdil najem 35 milijonov evrov vrednega likvidnostnega posojila bank, ki ga bo uprava skušala dopolniti s posojilom dobaviteljev in tako doseči želeni znesek 40 milijonov e...

Avtomobilizem / torek, 16. november 2010 / 07:00

Skandinavci so tudi za vroče

Novi Volvo V60 z razpoznavno zunanjostjo in všito varnostjo.

GG Plus / torek, 16. november 2010 / 07:00

Usodna plebiscita, koroški in "naš"

Zgodovino Slovencev sta v 20. stoletju usodno zaznamovala dva plebiscita. Na prvem, ki je bil 10. oktobra 1920, smo izgubili Koroško, večina slovenskih rojakov onstran Karavank se je v teh 90 letih po...