Kuža se počuti varneje

Potem ko je imela Irena Pintar iz Škofje Loke slabo izkušnjo v pasjem salonu, je svojo psičko Pikaču začela negovati sama, iz tega pa se je kasneje razvila ideja o mobilnem pasjem salonu.

Škofja Loka – Njena psička Pikaču se v pasjem salonu ni počutila dobro, bila je prestrašena in nemirna. »Psi pa meni in meni podobnim ljudem pomenijo le malo manj kot otrok, zato jim želimo ponuditi najboljše. Odločila sem se, da jo bom sama negovala, a kmalu ugotovila, da to ni tako preprosto,« je povedala Pintarjeva, ki je pri 45 letih opravila začetni in nato še strokovni tečaj za nego psa. Ker je želela biti drugačna kot drugi, se je domislila prav posebnega salona – pasjega salona na kolesih.

Kupila je povišan kombi, ki so ga preuredili in je bil prilagojen za potrebe salona. Z njim Pintarjeva pride k stranki na dom in na domačem dvorišču uredi štirinožnega kosmatinca. V kombiju je namreč miza z ročaji za privez psa in vsi drugi pripomočki za nego, zalogovnik in grelec vode, poskrbljeno je za ogrevanje in hlajenje. Njen prvotni kombi je imel na strehi sončne panele, ki so proizvajali elektriko, v kratkem si Pintarjeva obeta nov, še udobnejši kombi, kjer bo električno energijo zagotavljal akumulator. »Ljudje niso vajeni mobilnega pasjega salona. Ko so videli kombi z napisom, so me spraševali, kje imam salon. Sprva niso razumeli, da jaz pridem k njim na dom, ne oni k meni,« je pojasnila Pintarjeva, ki je ena redkih v Sloveniji z mobilnim pasjim salonom, zasledila ga je le še na Koroškem

Mobilni pasji salon je ugoden zlasti za tiste kužke, ki so boječi, ne marajo vožnje z avtomobilom in so starejši. »Kužek se nedvomno počuti varneje in domače v bližini svojega doma, tako mu olajšamo stres, lastniki pa prihranijo čas za vožnjo,« je poudarila in dodala: »Pri mladičih vztrajam, da je lastnik poleg, saj mladi kužki niso vajeni nege, obenem so radovedni in igrivi. Pri starejših živalih prisotnost lastnika ni nujna, lahko pa negi prisostvuje, če želi. Pri tem vsem svetujem, da pse strižejo vsaj trikrat do štirikrat na leto, ne le v poletnem in spomladanskem času.«

Pintarjeva je sicer po izobrazbi grafičarka in frizerka, zato je bila že prej vešča rokovanja s škarjami in aparatom za striženje. »Med striženjem ljudi in živali je velika razlika, človek je namreč pri miru, če mu rečeš tako, žival ne. Veliko ljubezni in potrpežljivosti moraš imeti, da lahko živali nudiš najboljšo nego. Moja Pikaču nas je pred časom zapustila in ravno vsi ti mali kužki, ki pridejo k meni, mi nudijo tolažbo in me osrečijo,« je sklenila sogovornica.