Gorenjska med regijami nazaduje

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 5. avgust 2009 / 06:00

Gorenjska pri poslovanju gospodarskih družb med regijami zaseda četrto mesto, po rasti dodane vrednosti pa predzadnje.

Kranj – Pred dobrim tednom so na Območni zbornici za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije izdali Pregled poslovanja gospodarstva gorenjske regije v letu 2008, v katerem so podatke iz poročil o poslovanju družb in podjetnikov, ki jih je pripravila Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES), obdelali primerjalno z gibanji v državi. Povzemamo nekatere najpomembnejše podatke in primerjave.

Gorenjska pod povprečjem

Na Gorenjskem smo imeli lani 4.768 gospodarskih družb, pri čemer je kar 93,6 odstotka mikro družb, 4,1 odstotka malih, 1,1 odstotka srednjih in 1,2 odstotka velikih. Skupaj so predstavljale 9,2 odstotka vseh družb v Sloveniji in zaposlovale 44.413 delavcev, ali 8,7 odstotka vseh zaposlenih v državi. Deleži najpomembnejših gospodarskih parametrov o poslovanju kar precej odstopajo (glej grafikon): gorenjske gospodarske družbe so lani ustvarile 7,6 odstotka prihodkov slovenskih gospodarskih družb in imele 7,6 odstotka odhodkov. Neto dodana vrednost predstavlja 8 odstotkov vse dodane vrednosti v Sloveniji, medtem ko je bil čisti dobiček gorenjskih družb le 6,8 odstotka dobička družb v Sloveniji in na Gorenjskem je nastalo 5,3 odstotka slovenske izgube.

Manj dodane vrednosti

Še najboljši (pa tudi najpomembnejši) podatek o ustvarjeni neto dodani vrednosti precej zbledi ob ugotovitvi, da je bila ta le za 2 odstotka večja kot v letu 2007, na zaposlenega pa znašala le 32,6 tisoča evrov, ali le za 1,5 odstotka več kot leto poprej. V Sloveniji je znašala neto dodana vrednost na zaposlenega 35 tisoč evrov, kar je za 4 odstotke več kot v letu 2007. To pomeni, da je neto dodana vrednost tako na Gorenjskem kot tudi v Sloveniji nazadovala za rastjo cen življenjskih potrebščin, torej je bila realno manjša kot v letu pred tem.

Med regijami vse nižje

Primerjave z drugimi slovenskimi regijami kažejo, da Gorenjska nazaduje. Tako po številu gospodarskih družb in zaposlenih ter po premoženju že zaseda četrto mesto, po doseženih prihodkih od izvoza proizvodov in storitev pa je padla na peto mesto. Na nekoč trdnem tretjem mestu so gorenjske gospodarske družbe po številu družb, ki so preteklo leto sklenile z izgubo na substanci. Podatki o rasti dodane vrednosti (2 odstotka) kažejo, da se Gorenjske družbe ne bodo kmalu povzpele višje, saj so po rasti med regijami v državi na predzadnjem mestu. Gorenjske družbe iz leta v leto za redno poslovanje uporabljajo več tujih virov financiranja, kar jim draži proizvode, storitve in slabša konkurenčnost na trgu.

Boljši le pri pokritosti uvoza

Čeprav so gorenjske gospodarske družbe lani po vrednosti prodaje na tuje trge gledano regionalno zasedle le peto mesto, pa je prav izvoz v primerjavi z uvozom najsvetlejši podatek gorenjskega gospodarstva. V Sloveniji se je lani pokritost uvoza z izvozom namreč zmanjšala iz 90,4 na 86,2 odstotka, saj se je izvoz povečal za 2,2, uvoz pa za kar 7,2 odstotka, medtem ko znaša pokritost gorenjskih družb 112 odstotkov. Zgovoren podatek pa je, da se je izvoz na Gorenjskem znižal za 3 odstotke, uvoz pa za 2 odstotka. Največji gorenjski izvozniki so Acroni, Sava Tires, TCG Unitech Lth ol, Merkur in Iskratel.