Marinka Kenk - Tomazin in Tanja Ahačič sta slikanico Zlati zvončki v knjižnici predstavili drugošolcem Osnovne šole Tržič. / Foto: Primož Pičulin

Izdali slikanico Zlati zvončki

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič je založila in izdala novo slikanico z domoznansko, lokalno vsebino Zlati zvončki. Ustvarjalni tandem sta bili avtorica Tanja Ahačič in ilustratorka Tinka Mesec Tomazin.

Tržič – V splošnih knjižnicah zbirajo in hranijo vsebine iz lokalnega okolja in lokalnih avtorjev. Tako se tudi vsebine več domoznanskih slikanic, ki jih je založila in izdala Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, navezujejo na razne dogodke in vsebine iz tržiškega okolja. Najnovejša je slikanica Zlati zvončki avtorice Tanje Ahačič in ilustratorke Tinke Mesec Tomazin. »V sklopu dolgoletnega projekta knjižnice S knjigo do branja in znanja tudi to slikanico predstavljamo na bibliopedagoški uri knjižnične vzgoje drugošolcem po šolah tržiške občine in jo vsakemu podarimo. Posebej poudarimo, da je to darilo tržiške knjižnice,« je povedala direktorica knjižnice Marinka Kenk-Tomazin.

Dva razreda drugošolcev Osnovne šole Tržič sta jih v četrtek obiskala v knjižnici. Direktorica knjižnice jim je najprej predstavila vlogo in pomen knjižnice in jim položila na srce, da je pomembno, da radi in veliko berejo. V nadaljevanju je povedala nekaj o tem, kdo je lahko pisatelj, in predstavila Tanjo Ahačič, upokojeno učiteljico slovenščine, avtorico več izdanih knjižnih del, slikanic Desetnica, Popotnica, Šentanček ... in najnovejše Zlati zvončki, v kateri so odlične tudi ilustracije, ki so mlajšim otrokom zaradi lažjega razumevanja vsaj toliko pomembne kot besedilo. Drugošolci so z zanimanjem prisluhnili in sodelovali.

Kot je povedala Ahačičeva, slikanica Zlati zvončki pripoveduje o znani tržiški legendi. O Koharju in Vergelcu, ki sta bila prava fičfiriča in prava roparja. Kohar in Vergelc sta nagovorila župnijsko deklo, da jima je dala ključe od cerkvenih vrat. »In sta se lotila pospravljanja oltarja. Vse, kar se je svetilo, sta stlačila v hlače,« beremo v slikanici. Ukradene kelihe, ciborij in druge dragocenosti sta, kot je otrokom opisovala Ahačičeva, odnesla po vsej verjetnosti v Zvirče v neko votlino in jih tam pustila. Dragocenosti pa so našli pastirčki in jih vrnili tržiškemu župniku. Legenda pravi, da (mašni) zvončki še danes cingljajo v tej votlini ... Na koncu slikanice je dodan še slovarček besed. Ali veste, kaj pomenijo besede ciborij, cika, cenzelc in fičfirič?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žiri / ponedeljek, 27. julij 2009 / 07:00

Križišča ne bodo obnavljali

Po sklepu občinskega sveta Direkcija RS za ceste križišča v centru Žirov ne bo obnavljala.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...