Ptice potrebujejo stare gozdove

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. april 2022 / 11:30

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije želijo s kampanjo Varuhi naravnih gozdov zagotoviti sredstva za nakup vsaj desetih hektarov gozdov, kjer živijo ogrožene in redke gozdne ptice, in jih prepustiti naravnemu razvoju.

Mali muhar je droben ptič, ki večino časa preživi dobro skrit v visokih krošnjah listavcev, od koder je pozornemu ušesu mogoče ujeti njegovo melodično oglašanje. Samec je na prvi pogled precej podoben taščici, saj ima značilno oranžno obarvano grlo in povečini sivo-rjavo telo, le da je bistveno manjši ptič. Zaman ga bomo iskali v večini slovenskih gozdov, bolj pogost je le v nekaterih alpskih dolinah, vedo povedati na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Naseljuje stare in vlažne bukove gozdove z večjo količino odmrlega drevja, kjer najde primerna dupla za gnezdenje, razložijo ornitologi in opozarjajo, da je ravno zato vrsta pod velikim pritiskom, saj intenzivno gozdarjenje nenehno krči njen življenjski prostor.

V začetku marca so zato začeli kampanjo, ki so jo poimenovali Varuhi naravnih gozdov. S prispevki, zbranimi v akciji, nameravajo kupiti najmanj deset hektarjev gozdov na območjih, kjer živijo ogrožene in redke gozdne ptice, in jih prepustiti naravnemu razvoju. Na ta način želijo poskrbeti za več izključno naravi in s tem tudi pticam prepuščenih gozdnih površin.

Na DOPPS opozarjajo, da imamo v Sloveniji, kljub temu da se ponašamo z velikim deležem gozda, bistveno premalo naravnih gozdov. Starega, naravnega gozda je namreč v redkih gozdnih rezervatih ohranjenega le manj kot en odstotek. A prav ta je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, poudarjajo na DOPPS.

»V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 kilometrov novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi, pa ni. Taki gozdovi, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo stoletja in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečemo gozdni specialisti,« pojasnjujejo.

Prav med »gozdne specialiste« sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Za njihovo ohranjanje je nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov, opozarjajo. V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov zato želijo z nakupom vsaj desetih hektarjev gozda zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov. »Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.«