V spomin: Miha Štefe (1952–2022)

Svet je oder, kjer vsak človek igra svojo vlogo.
William Shakespeare

Sredi februarja se je v sedemdesetem letu poslovil neutrudni naklanski kulturni delavec Miha Štefe. S kulturo se je srečal že kot kratkohlačnik, z njo rastel in živel. Prirasla mu je k srcu. Deloval je na recitatorskem, igralskem, pesniškem, kulturno-animatorskem, režiserskem in pisateljskem področju. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bil predsednik Kulturno umetniškega društva Dobrava Naklo.

Miha Štefe se je rodil leta 1952 na domačiji P?r Bánk, sredi Naklega. Njegov stari oče Franc Štefe je bil vaški original. Stric Miha Benedičič je v tridesetih letih 20. stoletja v Naklem režiral igre, odigral vrsto glavnih vlog, recitiral, ob različnih praznovanjih in predvolilnih shodih pa se je govore naučil na pamet. Njegova mama Tinca je kot mlado dekle igrala v gledaliških predstavah, nato pa svoje otroke ob vsaki priložnosti učila recitirati pesmi slovenskih pesnikov, še posebej Prešernove.

Torej ni čudno, da je Miha na proslavah recitiral že v prvem razredu, še pogosteje pa v višjih razredih osnovne šole v Dupljah. Najljubše so mu bile Prešernove pesmi. Ko se je leta 1970 zaposlil v kranjski Iskri, se je takoj vključil v recitatorsko skupino. Pri sedemnajstih je začel pisati pesmi. Leta 1972 ga je predsednik Krajevne skupnosti Naklo in pesnik Janez Mohar nagovoril, da je prevzel vodenje gledališke dejavnosti v Naklem.

Z mladimi so najprej začeli z recitali, leta 1974, ko je bil že predsednik Kulturno umetniškega društva Dobrava Naklo, pa nadaljevali z igrami. Ker je bilo režiserjev malo, je leta 1978 začel režirati. Leta 1984 je na prošnjo učiteljice Olge Lotrič prevzel novoustanovljeni dramski krožek, ki se je pozneje preimenoval v Dramsko skupino Živčki. V času, ko jo je vodil Miha, je v skoraj šestdesetih premierah nastopilo okrog 450 otrok. Med številnimi so odigrali tudi predstave Sovica Oka, Dežek, Vžigalnik, Trnuljčica, Sneguljčica, Zlata gos, Rdeča kapica in Županova Micka se ženi.

Leta 2006 je bil pobudnik ustanovitve Dramske skupine Eva Kuhar, v kateri so igralske sposobnosti preizkušali srednješolci in odrasli.

Miha Štefe je igralski talent preizkusil tudi v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer je konec sedemdesetih in v osemdesetih vztrajal osem sezon. Sodeloval je v 250 predstavah. Lik Franca Kozarja v drami Celjski sodni proces je odigral za televizijski film.

Po letu 2000 je začel pisati igre. Večina je komedij.

Za neutrudno delo je na kulturnem področju prejel priznanje Javnega sklada Republike Slovenije, Krajevne skupnosti Naklo, leta 1982 malo Prešernovo plaketo in leta 1988 veliko Prešernovo plaketo.

Spoštovani gospod Miha, mojster lepe slovenske besede, hvala vam za petinštirideset let dela z mladimi, za recitale in predstave, ki ste jih v tem času z igralci odigrali. Med predstavami so nam še posebej ostale v spominu kriminalka Agathe Christie Mišolovka, ki je bila leta 1978 odigrana kar šestnajstkrat, Shakespearov Sen kresne noči, Molierov Priložnostni zdravnik, Vroča kri, Čarovnik iz Oza, Juona in pav, Burka o jezičnem dohtarju Petelinu, Finžgarjeva Razvalina življenja in mnoge druge.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2016 / 10:34

Poskočni dedek

Na enem od srečanj ljubiteljev pisane besede sem lansko leto naletela tudi na Zdenko. Beseda je dala besedo in potem mi je povedala, da namerava v bližnji prihodnosti, ko bo imela več časa, o svoje...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...