V spomin: Miha Štefe (1952–2022)

Svet je oder, kjer vsak človek igra svojo vlogo.
William Shakespeare

Sredi februarja se je v sedemdesetem letu poslovil neutrudni naklanski kulturni delavec Miha Štefe. S kulturo se je srečal že kot kratkohlačnik, z njo rastel in živel. Prirasla mu je k srcu. Deloval je na recitatorskem, igralskem, pesniškem, kulturno-animatorskem, režiserskem in pisateljskem področju. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bil predsednik Kulturno umetniškega društva Dobrava Naklo.

Miha Štefe se je rodil leta 1952 na domačiji P?r Bánk, sredi Naklega. Njegov stari oče Franc Štefe je bil vaški original. Stric Miha Benedičič je v tridesetih letih 20. stoletja v Naklem režiral igre, odigral vrsto glavnih vlog, recitiral, ob različnih praznovanjih in predvolilnih shodih pa se je govore naučil na pamet. Njegova mama Tinca je kot mlado dekle igrala v gledaliških predstavah, nato pa svoje otroke ob vsaki priložnosti učila recitirati pesmi slovenskih pesnikov, še posebej Prešernove.

Torej ni čudno, da je Miha na proslavah recitiral že v prvem razredu, še pogosteje pa v višjih razredih osnovne šole v Dupljah. Najljubše so mu bile Prešernove pesmi. Ko se je leta 1970 zaposlil v kranjski Iskri, se je takoj vključil v recitatorsko skupino. Pri sedemnajstih je začel pisati pesmi. Leta 1972 ga je predsednik Krajevne skupnosti Naklo in pesnik Janez Mohar nagovoril, da je prevzel vodenje gledališke dejavnosti v Naklem.

Z mladimi so najprej začeli z recitali, leta 1974, ko je bil že predsednik Kulturno umetniškega društva Dobrava Naklo, pa nadaljevali z igrami. Ker je bilo režiserjev malo, je leta 1978 začel režirati. Leta 1984 je na prošnjo učiteljice Olge Lotrič prevzel novoustanovljeni dramski krožek, ki se je pozneje preimenoval v Dramsko skupino Živčki. V času, ko jo je vodil Miha, je v skoraj šestdesetih premierah nastopilo okrog 450 otrok. Med številnimi so odigrali tudi predstave Sovica Oka, Dežek, Vžigalnik, Trnuljčica, Sneguljčica, Zlata gos, Rdeča kapica in Županova Micka se ženi.

Leta 2006 je bil pobudnik ustanovitve Dramske skupine Eva Kuhar, v kateri so igralske sposobnosti preizkušali srednješolci in odrasli.

Miha Štefe je igralski talent preizkusil tudi v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer je konec sedemdesetih in v osemdesetih vztrajal osem sezon. Sodeloval je v 250 predstavah. Lik Franca Kozarja v drami Celjski sodni proces je odigral za televizijski film.

Po letu 2000 je začel pisati igre. Večina je komedij.

Za neutrudno delo je na kulturnem področju prejel priznanje Javnega sklada Republike Slovenije, Krajevne skupnosti Naklo, leta 1982 malo Prešernovo plaketo in leta 1988 veliko Prešernovo plaketo.

Spoštovani gospod Miha, mojster lepe slovenske besede, hvala vam za petinštirideset let dela z mladimi, za recitale in predstave, ki ste jih v tem času z igralci odigrali. Med predstavami so nam še posebej ostale v spominu kriminalka Agathe Christie Mišolovka, ki je bila leta 1978 odigrana kar šestnajstkrat, Shakespearov Sen kresne noči, Molierov Priložnostni zdravnik, Vroča kri, Čarovnik iz Oza, Juona in pav, Burka o jezičnem dohtarju Petelinu, Finžgarjeva Razvalina življenja in mnoge druge.