Še vedno veliko izzivov

Po podaljšanih počitnicah sta zdaj že za vsemi učenci in dijaki dva tedna šolanja na daljavo. Čeprav so v šolah prehod na delo od doma pričakali bistveno bolj pripravljeni kot spomladi, ko so se s tem spopadli praktično čez noč, se še vedno srečujejo s številnimi težavami pri izvajanju pouka na daljavo.

Kranj – V vseh osnovnih, glasbenih in srednjih šolah se ta čas pouk znova odvija na daljavo. Na to so se v večini slovenskih šol po izkušnji s spomladanskim zaprtjem šol dobro pripravili, kljub temu pa se še vedno spopadajo s številnimi izzivi, pred katere jih postavlja tovrsten način izobraževanja. Vsi učenci namreč tudi zdaj še nimajo na voljo niti ustrezne tehnične opreme ali dostopa do spleta, da bi lahko nemoteno sledili pouku. Poleg tega že v šolskih učilnicah niso vsi enako sposobni slediti pouku, pri učenju na daljavo pa imajo taki učenci samo še več težav. Zato so se recimo v Osnovni šoli Preska odločili po pomoč obrniti tudi na prostovoljce, ki učencem nudijo oporo pri učenju, spremljanju šolskega dela in obvladovanju šolskih obveznosti.

Potrebovali bi vsaj še trideset računalnikov

Osnovni šoli Simona Jenka Kranj, ki po številu učencev sodi med največje šole v Sloveniji, je ob ponovnem zaprtju šol uspelo zagotoviti še 17 računalnikov za učitelje ter 25 računalnikov, 12 tablic in dve kameri za učence, je pojasnila pomočnica ravnatelja Ingrid Klemenčič in dodala, da bi nujno potrebovali še vsaj trideset računalnikov. »Če bi želeli prav vsem učencem zagotoviti optimalne pogoje za delo, pa bi potrebovali petdeset računalnikov. V družinah z več otroki recimo ta čas nismo mogli poskrbeti, da bi imel čisto vsak otrok svoj računalnik,« je pojasnila. Poleg tega ocenjujejo, da približno trideset otrok nima dostopa do spleta. »Pri 1400 otrocih, kolikor jih obiskuje našo šolo, se to mogoče ne zdi veliko, a že eden je preveč,« poudarja Ingrid Klemenčič. V njihovi šoli je tudi precej učencev tujcev, ki se pri pouku na daljavo spopadajo še z jezikovnimi ovirami. »Na vse mogoče načine se zato trudimo, da bi vzpostavili stik z njimi, tudi sosede kličemo, če ne gre drugače.« Prav tako posebno pozornost namenjajo učencem z odločbami, s katerimi se trudijo vsak dan ohranjati stik in jim nuditi dodatno pomoč prek Zooma.

Neenaki pogoji za šolanje na daljavo

Na številne težave pri pouku na daljavo opozarja tudi ravnatelj OŠ Preska Primož Jurman, ki je prav tako poudaril problem opremljenosti družin z računalniki in drugimi napravami za pouk na daljavo, ob tem pa še na težave s povezami do svetovnega spleta. Tudi v njihovi občini imajo namreč območja, kjer imajo težave pri dostopu do interneta, kar posledično pomeni oteženo delo za učence. Prek poletja jim je sicer za učence uspelo zagotoviti še dodatnih 17 računalnikov in dva tablična računalnika, tako da so jih ob ponovnem prehodu na pouk na daljavo zagotovili vsem učencem, ki so zaprosili zanje. Kljub temu pa se zaveda, da učenci nimajo enakih pogojev za delo na daljavo, saj se to razlikuje že od šole do šole. »Obenem pa se je treba zavedati, da ne gre zgolj za to, da prestavimo pouk iz učilnice na splet. Koncentracija na računalniku je nekaj povsem drugega kot v razredu,« opozarja Jurman, ki je poudaril še težave pri pridobivanju povratnih informacij s strani učencev glede razumevanja snovi in vzpostavitvi kriterijev za ocenjevanje. Zato je prepričan, da bi moralo biti izobraževanje na daljavo zgolj izhod v sili, da se učenci ohranjajo v »pedagoški kondiciji«.

Pomoč prostovoljcev

Jurman je opozoril še na problem poglabljanja razlik v družbi, ki ga prinaša poučevanje na daljavo, saj nekateri starši ta čas otrokom lahko v večji meri nudijo pomoč in oporo, drugi pa v manjši, ker mogoče niti niso vešči dela z računalnikom. Zato so se v njihovi šoli po pomoč obrnili tudi na prostovoljce. Že spomladi so namreč strokovni delavci šole opažali, da nekateri učenci niso zmogli slediti načinu dela, ki ga je prinašal izziv pouka na daljavo. »Največ težav so imeli otroci, ki tudi drugače potrebujejo več pomoči in vodenja, to so učenci s posebnimi potrebami. Situacija je bila težka tudi za otroke, katerih starši so v tistem času hodili v službo in jim niso mogli nuditi pomoči,« je razložila Erika Trampuš iz šolskega aktiva dodatne strokovne pomoči. V šoli so zato objavili poziv, na katerega se je odzvalo 15 prostovoljcev, kar je celo preseglo njihova pričakovanja, je priznala. Po njenih besedah se prostovoljci v delo z učenci vključujejo na različnih področjih. Pomagajo jim pri pregledovanju e-učilnic, organizaciji urnikov, oddajanju nalog, uporabi različnih aplikacij. »Nudijo jim tudi dodatno razlago snovi in konkretno pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti. Nekateri poskrbijo tudi za razbremenitev učencev s pogovorom, igro ali drugačnimi načini umetniškega izražanja.« Prostovoljci sodelujejo z učencem in družino, enkrat tedensko pa se srečajo tudi s predstavnicami aktiva dodatne strokovne pomoči, da se pogovorijo o poteku dela, razrešijo morebitna vprašanja in dileme ter jim pomagajo oblikovati načrt dela za posameznega otroka, je še dodala Erika Trampuš.