Srednjeveški okusi v središču Kamnika (2)
Darja Pirš, Polona Janežič in Kristina Jakopič so obljubile, da bodo gostom poskušale pričarati čim bolj avtentično kulinarično doživetje, navdih za zgodbo pa je bil poleg skrivnostnosti kamniškega srednjega veka popotni dnevnik oglejskega kanclerja Paola Santonina, ki je skozi kamniške kraje ob škofu potoval konec 15. stoletja in je bil nad kulinaričnimi dobrotami in geografskimi lepotami Slovenije zelo navdušen. V vasi blizu Kamnika se sicer ni preveč dobro najedel, pogostili so ga s sirom in jajci, morda pa bi ga v samem mestu gostoljubneje razvajali. Vsekakor se tokratne srednjeveške večerje zagotovo ne bi branil. Janežičeva nadaljuje, da je bil navdušen nad postrvjo, zato je tokrat na meniju svoj prostor našla tudi riba. Ostali okusi pa so kar precej močni, povzamemo. Se strinja. Za gašenje žeje pa sta bila na voljo vino ali pivo.
Izvemo tudi, kako se je bogatejši sloj skozi hrano razlikoval od revnejšega. »Grahova juha prikazuje prehrano vseh prebivalcev, je pa odvisno, kako jo pripraviš. Če vanjo dodaš začimbo, kot je žafran, potem gre tu za okuse višjega sloja, drugače je juha preprosta, vsakdanja,« razloži Polona Janežič.
Okuse so dekleta v novodobni različici srednjeveške večerje rahlo prilagodile, a v veliki večini so se kar držale receptov. Precej so uporabljale tudi začimbe iz tistega časa, so pa bili tokrat poleg pijače dobrodošlice pri gostih izjemno dobro sprejeti tudi piškoti iz pšenične moke v obliki podkvic ter sladki iz pirine polnozrnate, kjer pa nam Janežičeva namigne, da so narejeni po receptu znamenite nune Hildegarde. Pijača dobrodošlice oziroma eliksir življenja pa je vseboval žajbelj, ingver, vino, med in naj bi bila v njem tudi vinska rutica, a tokrat so to sestavino dekleta preskočile.
Da večer ni minil v tišini in ob zadovoljnem cmokanju ter oblizovanju prstov gostov, pa so poskrbeli člani Kulturnega društva igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja, ki sicer prihajajo z Bleda in njegove okolice, a so se v Kamniku dobro počutili.
(Konec)