Na Brdu odkrili Pučnikov kip

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / nedelja, 13. marec 2022 / 18:26

Pred kongresnim centrom na Brdu pri Kranju so odkrili doprsni kip dr. Jožeta Pučnika, ki je odigral eno osrednjih vlog pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Pučnik ni bil velikokrat na Brdu, bil pa je takrat, ko je bila na njegovo pobudo sprejeta ena najusodnejših političnih odločitev, je dejal Janša.

»Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo.« Znamenita izjava, ki jo je nekdanji politik in vodja Demosa v osamosvojitvenem času dr. Jože Pučnik izrekel ob razglasitvi rezultatov plebiscita o samostojnosti Slovenije 23. decembra 1990, je vklesana tudi na spomenik s Pučnikovim doprsnim kipom, ki so ga na Brdu pri Kranju odkrili v sredo, na devetdeseto obletnico njegovega rojstva. Gre za večne besede in prav je, da jih velikokrat zapišemo v kamen, v času, ko je marsikaj spet na tehtnici, pa jih moramo ponavljati vsak dan, je poudaril predsednik vlade Janez Janša, ki je doprsni kip, delo akademskega kiparja Metoda Frlica, odkril skupaj z Gorazdom Pučnikom, sinom dr. Jožeta Pučnika.

Pučnik je bil zaradi kritičnega razmišljanja v petdesetih in šestdesetih letih zaprt za skupno sedem let, od tega je dve leti preživel v samici. Po prestanem zaporu je emigriral v Nemčijo, kjer ponovno doštudiral, saj mu slovenske oblasti niso hotele izdati potrdila o diplomi, kasneje pa tudi doktoriral. Kot docent je bil zaposlen na Znanstveni visoki šoli v Lüneburgu, kjer si je tudi ustvaril družino. Konec osemdesetih let se je vrnil v Slovenijo in postal vodja Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na prvih svobodnih volitvah leta 1990. Kot voditelj Demosa je ključno prispeval k uresničitvi dveh temeljnih programskih točk – osamosvajanja in demokratizacije Slovenije.

»Ta njegova drža: vrniti se iz udobnega profesorskega mesta na Zahodu pomagati domov, v tveganje, v državo, kjer so še isti ljudje vladali kot takrat, ko so ga poslali v samico, kjer so bili še isti zapori in isti režim – to je bil pogum. Dr. Jože Pučnik ni bil obremenjen z raznoraznimi in takšnimi ter drugačnimi malenkostmi, zamerami, ki jih je bilo v Sloveniji že takrat veliko na vseh polih, kjer je majhno okolje, kjer se vsi poznajo, kjer je vsak že komu kaj rekel,« je v nagovoru dejal Janša.

»Nekaj vprašanj je bilo, zakaj postavljamo kip ravno na Brdu. Res je, dr. Pučnik ni bil velikokrat na Brdu, bil pa je na Brdu takrat, ko je bila sprejeta ena najusodnejših političnih odločitev, in to na njegovo pobudo in njegovo vztrajanje, konec aprila leta 1991,« je razložil Janša. Po plebiscitu o samostojnosti Slovenije so se namreč začeli pojavljati dvomi o odločitvi za samostojno pot Slovenije. Pučnik je zato takrat na Brdu sklical sestanek Demosove vlade, ki se je poenotila v odločitvi za samostojnost »in od takrat naprej so stvari tekle odločno«, je pojasnil Janša, tedanji obrambni minister.

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je v nagovoru poudaril, da je Pučnik s svojo neustrašnostjo, doslednostjo, razgledanostjo in dostojanstvom ohranjal vero v življenje, v današnji in jutrišnji dan. Prihodnost Slovenije je videl v samostojni slovenski državi in ostal je eden njenih osrednjih stebrov.

»Malokdo se lahko hvali s takim zgledom v družini. Vesel sem, da sem imel takega očeta,« pa je dejal Gorazd Pučnik, za katerega je bilo odkritje očetovega doprsnega kipa na Brdu zelo lep trenutek. »Seveda on ne bi bil vesel, ker je bil tak. Ampak kot sem že povedal pred nekaj leti: tudi če nekdo ne želi torte, mu jo vseeno lahko podarimo. In da se ga spomnimo.«